Rusija z vojaškimi vajami na Kurilih

Četverica otokov, ki jih Rusija imenuje Južni Kurili, Japonska pa Severna ozemlja, je že več kot 70 let predmet spora med državama. Sovjetska armada je otoke, ki ležijo med ruskim polotokom Kamčatka in japonskim otokom Hokaido, zasedla v zadnjih dneh druge svetovne vojne. Ker Japonska noče priznati ruske suverenosti nad temi otoki, državi ne moreta skleniti mirovnega sporazuma.

V začetku tedna je Rusija sporočila, da se umika iz pogajanj z Japonsko, namenjenih podpisu sporazuma, kot razlog za to pa navedla ostro stališče Tokia do Moskve zaradi invazije na Ukrajino. Japonska, ki je članica skupine gospodarsko najrazvitejših držav G7, se je namreč pridružila zahodnim sankcijam zaradi ruske agresije nad Ukrajino, ki vključujejo ukrepe proti ruskim finančnim ustanovam in ruskemu izvozu.

Rusija je v odziv na sankcije preklicala tudi sporazum o brezvizumskem potovanju Japoncev na Kurilske otoke, danes pa naznanila še vojaške vaje na območju. Vključevale bodo več kot 3000 vojakov in več sto kosov vojaške opreme, je po poročanju britanskega BBC sporočila ruska vojska. Japonska je bila v preteklih dneh kritična do umika Rusije iz pogovorov o otokih.

Zakaj so Kurilski otoki pomembni za Rusijo?

Južni Kurili so zaradi svoje lege za Rusijo pomembnega strateškega pomena. Ker ožina med otokoma Kunašir in Iturup pozimi ne zmrzne, nadzor nad otoki Rusiji zagotavlja celoletni dostop do Tihega oceana za svojo pacifiško floto vojaških ladij in podmornic s sedežem v Vladivostoku.

Poleg tega so otoki tudi bogati z vrelci in minerali ter redkimi kovinami, kot je renij. Okoli otokov so tudi bogata ribolovna območja, po domnevah imajo na morju zaloge nafte in plina.