Rusija zahteva umik enot Nata iz vzhodne Evrope

Odnosi med Washingtonom in Moskvo se v zadnjem desetletju postopno ohlajajo. Vodja ruske diplomacije, Sergej Lavrov, je odnose z ZDA pred časom označil za "praktično neobstoječe". Sodelovanje se je začelo krhati z ruskim posredovanjem v Gruziji, vojno v Libiji in Siriji, najnižjo točko pa doseglo z rusko okupacijo Krima ter spopadi med vlado in proruskimi uporniki na vzhodu Ukrajine.

Premiki ruskih sil nedaleč od vzhodne ukrajinske meje so vznemirili ZDA, Nato in EU, ki so Moskvi zagrozili z ostrimi sankcijami, če bi začela invazijo na Ukrajino. V Kremlju zanikajo, da bi se pripravljali na invazijo, in zatrjujejo, da gre izključno za defenzivne manevre. 

Rusija je sedaj Zahodu predlagala podpis pogodbe, ki bi vključevala zaveze podpisnikov o prihodnjih strateških premikih vojaških sil. Besedilo, ki so ga posredovali 30-članskemu zavezništvu, se osredotoča predvsem na premike vojaškega osebja in opreme, vključuje pa tudi zavezo vseh podpisnikov, da vojaških sil ne bodo nameščali v evropskih državah, ki leta 1997 niso bile članice Nata. To bi izključilo vse nekdanje članice Varšavskega pakta. 

Predlog vključuje umik raket srednjega in kratkega dosega, bombnikov ter bojnih ladij, ki so v bližini teritorijev držav podpisnic, poroča RT. Obenem pa Rusija od Nata zahteva, da se odpove nadaljnjemu širjenju na vzhod, kar seveda vključuje tudi Ukrajino. Poleg obljube, da Kijev ne bo pristopil k Natu, besedilo vključuje tudi klavzulo, da se članice Nata odrekajo kakršni koli vojaški dejavnosti na ozemlju Ukrajine, pa tudi v drugih vzhodnoevropskih, zakavkaških in srednjeazijskih državah.

V osnutku sporazuma ruska stran Natu tudi sporoča, da bi moral z Moskvo sodelovati pri "preprečevanju incidentov" na območju Baltskega in Črnega morja. Predlaga tudi vzpostavitev stalne telefonske linije za nujne primere. 

Drugi predlog za ZDA pa vključuje številna podobna jamstva, med drugim tudi to, da tako Rusija kot ZDA ozemelj drugih držav  ne bodo uporabljale za pripravo ali izvedbo medsebojnega oboroženega napada. Poleg tega besedilo poziva Američane, naj se zavežejo, da bodo preprečili širitev Nata v države, ki so bile nekoč republike Sovjetske zveze. Poleg tega Rusija želi, da se obe strani zavežeta, da ne bosta nameščali jedrskega orožja v drugih državah, obstoječo jedrsko oborožitev v tujini pa bosta umaknili. 

Namestnik ruskega zunanjega ministra, Sergej Rjabkov, je dejal, da je Moskva pripravljena na pogovore z Washingtonom od sobote dalje. "Pripravljeni smo na takojšnje pogovore z ZDA v tretji državi, že jutri, v soboto," je dejal Rjabkov. Rusija kot kraj srečanja predlaga Ženevo.

Kot poroča BBC, si Rusija s svojimi radikalnimi zahtevami prizadeva, da bi geopolitično uro zavrtela nazaj na maj 1997. To bi pomenilo, da ne bi Nato v treh baltskih državah in na Poljskem igral nobene vloge več, prav tako pa bi moral odstopiti od sprejetja Ukrajine in Gruzije v zavezništvo, še poroča britanski časnik. 

Medtem so se že odzvali v Beli hiši, od koder so sporočili, da ZDA ne bodo sprejemale kompromisov glede širitve zveze Nato. "Videli smo ruske predloge. O tem razpravljamo z našimi evropskimi zavezniki in partnerji," je dejala tiskovna predstavnica Jen Psaki. Poudarila je, da ZDA ne bodo sprejele ideje o zaustavitvi Natove širitve v Evropi – ne glede na ruske zahteve in želje. "Ne bomo kompromitirali ključnih principov, na katerih je zgrajena evropska varnost, vključno s tem, da imajo vse države pravico, da se odločijo o svoji prihodnosti in oblikujejo politiko neodvisno od zunanjih vplivov," je še dejala.

Moskva Natovo širitev na vzhod že dalj časa vidi kot veliko varnostno grožnjo, saj naj bi Nato vztrajno zavzemal agresivno držo do Rusije. Pri tem se Rusija sklicuje na zagotovila, ki so jih zahodni partnerji med pogovori o združitvi Nemčij dali zadnjemu sovjetskemu voditelju Mihailu Gorbačovu in v skladu s katerimi se Nato ne bi širil proti ruskim mejam in v članstvo sprejemal nekdanjih sovjetskih republik. 

Generalni sekretar zveze Nato, Jens Stoltenberg, je dejal, da bi potencialni dialog moral vključevati predloge Nata in tudi Ukrajine.