Proruski separatisti v Donecku napovedali evakuacijo civilistov v Rusijo

Tiskovna agencija Interfax poroča, da naj bi bili proruski uporniki v Donecku in Lugansku že drugi dan tarča ukrajinskega obstreljevanja s topništvom. V Kijevu obtožbe zavračajo in trdijo, da so prav uporniki tisti, ki napadajo vladne položaje. Spopadi, ki so na območju sicer stalnica v zadnjih osmih letih, so se v zadnji dveh dneh zaostrili, kar še dodatno krepi strah pred izbruhom širšega spopada. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da v pogajanjih s predstavniki separatističnih oblasti v Lugansku in Donecku ni nikakršnega smisla.

Ukrajinsko skupno poveljstvo za vzhodno fronto je sporočilo, da so uporniki danes do 9. ure prekinitev ognja kršili 20-krat. Predstavniki regij Doneck in Lugansk pa ukrajinsko vojsko obtožujejo, da je njihovo območje obstreljevala 27-krat. Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je medtem  zagotovil, da ukrajinska vojska krepi svojo obrambo, da pa ne namerava napasti separatistov na vzhodu države, niti začeti operacije za nasilno vrnitev polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

V četrtkovem obstreljevanju so separatisti zadeli vrtec v vasi Stanica-Luganska pod vladnim nadzorom, ki leži ob razmejitveni črti na vzhodu Ukrajine. V vrtcu je bilo takrat 20 otrok in 18 zaposlenih, ki niso bili poškodovani.

Vodja proruskih separatistov v Donecku napovedal množično evakuacijo civilistov v Rusijo

Vodja samooklicane Ljudske republike Doneck Denis Pušilin je medtem sporočil, da bodo civiliste iz Donecka evakuirali v Rusijo. S tem naj bi se po njegovih navedbah strinjala Rusija, ki je obljubila, da bo zagotovila nastanitev. Najprej nameravajo evakuirati ženske, otroke in starejše. 

Ukrajinske oblasti je Pušilin opozoril, da so uporniške oblasti v stanju stalne bojne pripravljenosti in sposobne zaščititi svoje civiliste. Vseeno je ljudi pozval, naj prisluhnejo oblastem in sodelujejo pri načrtu evakuacije. 

Pušilin je kasneje za rusko televizijo Rosija 24 dejal, da so razmere v Donbasu na robu vojne. "Na žalost da," je odgovoril Pušilin na vprašanje, ali se položaj v Donbasu bliža obsežni vojni. Tiskovna agencija Donecka je medtem poročala o siloviti eksploziji v središču Donecka. "Približno ob 19.00 je na parkirišču blizu vladne stavbe eksplodiral avto," so na Telegramu sporočili iz urada pri skupnem centru za nadzor in usklajevanje premirja v tej samooklicani republiki.

Eksplozijo je bilo slišati po vsem mestu, so še sporočili iz urada. Na kraj dogodka so bili napoteni reševalci ministrstva za izredne razmere, poročila povzema ruska tiskovna agencija Tass. V izjavi urad državljane poziva, naj ostanejo "mirni, previdni in se izogibajo gibanju po mestu".

V Kremlju so zaradi nedavnih dogodkov zaskrbljeni in sporočajo, da situacijo spremljajo. Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da je opazil poslabšanje razmer na vzhodu Ukrajine. Na tiskovni konferenci v Kremlju je Ukrajino obtožil kršenja človekovih pravic ruski manjšini. Oblasti v Kijevu je pozval, naj začnejo pogajanja s separatističnimi voditelji. 

Odredil je tudi denarno pomoč za begunce iz vzhodne Ukrajine, ki bežijo pred domnevnimi napadi, in bi se zatekli v Rusijo. Dobili naj bi po 10.000 rubljev (114,2 evra). Putin se je po telefonu pogovarjal z vršilcem dolžnosti ministra za izredne razmere Aleksandrom Čuprijanom in mu naložil, naj čim prej odpotuje v Rostovsko oblast, ki meji na Ukrajino, da bi organiziral namestitev, hrano in zdravstveno pomoč za evakuirane civiliste. Po poročanju tujih tiskovnih agencija naj bi z območja v Rusijo evakuirali 700.000 ljudi.

Putin je danes znova poudaril, da se je o ukrajinski krizi še vedno pripravljen pogovarjati z zahodnimi voditelji, a jih je hkrati obtožil, da ignorirajo varnostne pomisleke Rusije. V Washingtonu so medtem prepričani, da Rusija zgolj išče povod za vojno. 

Rusija trdi, da ne načrtuje napada na Ukrajino

Rusija je sicer v odgovoru Washingtonu, ki ga je na svoji spletni strani objavilo tudi rusko zunanje ministrstvo, predstavila nekatere nove predloge in dodatno pojasnila svoje stališče glede reševanja evropskih varnostnih vprašanj. Rusija je v pisnem odgovoru na predloge ZDA še enkrat ponovila, da ne namerava napasti Ukrajine."Ruske invazije na Ukrajino ni in tudi ni načrtovana, čeprav jo ZDA in njihovi zavezniki uradno napovedujejo že od lanske jeseni." Washington so pozvali k pogajanjem in sklenitvi pravno zavezujočih jamstev za rusko varnost, "sicer se bo Rusija prisiljena odzvati, tudi z vojaško-tehničnimi ukrepi." 

Za kakšne ukrepe konkretno gre sicer ni jasno, je pa tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov konec lanskega leta dejal, da vojaško-tehnični ukrepi vključujejo širok spekter možnosti. Ob tem so znova kritizirali selitev ameriške in zavezniške vojaške infrastrukture na vzhod in prisotnost vojaških kontingentov na ozemlju novih članic Nata. "Zaobšli so omejitve sporazuma o Konvencionalnih oboroženih silah v Evropi in ohlapno razlagali sporazume Nata in Rusije. Stanje, ki se je razvilo kot posledica teh dejanj, je nesprejemljivo. Vztrajamo pri umiku vseh oboroženih sil in orožja ZDA, razporejenega v Srednji in Vhodni Evropi ter Baltiku. Prepričani smo, da nacionalni potenciali v teh conah zadostujejo. O tej temi smo pripravljeni razpravljati na podlagi veljavnih sporazumov," so še zapisali.

Nemčija je Rusijo obtožila, da z zahtevami, ki spominjajo na hladno vojno, ogroža varnost Evrope. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je pred začetkom Münchenske varnostne konference poudarila, da mora Moskva pokazati "resne korake v smeri sproščanja napetosti".

"Z napotitvijo vojakov brez primere na mejo z Ukrajino in zahtevami, ki spominjajo na hladno vojno, Rusija postavlja pod vprašaj temeljna načela evropske mirovne ureditve," je opozorila pred slovesnostjo ob odprtju tridnevne varnostne konference, vodilnega svetovnega foruma o globalni varnostni politiki, ki se danes začenja v bavarski prestolnici.

Izrazila je obžalovanje, da se Rusija ne bo udeležila konference, ki ponuja priložnost "razpravljati o tem, kako se lahko še vedno zoperstavimo logiki groženj nasilja in vojaškega zaostrovanja z logiko dialoga". "Že drobni koraki k miru so boljši od velikih korakov proti vojni. Potrebujemo pa tudi resne korake k sproščanju napetosti iz Rusije," je dejala. "Izjave o pripravljenosti na pogovor morajo biti podprte z resničnimi ponudbami za pogovor. Izjave o umiku vojakov morajo biti podprte s preverljivimi umiki vojakov," je dodala.

Moskva je zavrnila udeležbo na konferenci v Münchnu, na kateri bo do nedelje v ospredju zaostrovanje na rusko-ukrajinski meji in kjer pričakujejo več kot 30 voditeljev držav in vlad ter predstavnike več mednarodnih organizacij.

Ruskih predstavnikov na konferenci ne bo prvič po več kot desetletju. Letos sicer mineva 15 let od govora ruskega predsednika Vladimirja Putina na konferenci, v katerem je napovedal okrepitev politike nasprotovanja širitvi Nata. "Širitev Nata nima zveze z modernizacijo zavezništva. Nasprotno, predstavlja resno provokacijo, ki zmanjšuje raven zaupanja," je leta 2007 dejal Putin.

Umik ruskih enot z meje se nadaljuje

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da se je več ruskih oklepnih in pehotnih enot po zaključku vaj na Krimu vrnilo v svoja oporišča v Dagestanu in Čečeniji. Ministrstvo je še sporočilo, da se je del enot z nerazkrite lokacije vrnil v izhodiščno oporišče v provinci Nižni Novgorod. 

Medtem ameriški in britanski voditelji ponavljajo, da bi se lahko ruska invazija zgodila vsak čas. "Imamo vse razloge, da verjamemo, da Rusija pripravlja 'false flag' operacijo, da bi imeli izgovor za invazijo," je v četrtek Joe Biden dejal novinarjem v Beli hiši. "Vse informacije kažejo, da so pripravljeni napasti Ukrajino." Danes bo Biden gostil klic z voditelji Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Poljske, Romunije, Velike Britanije, Evropske unije in Nata.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken pa se bo konec prihodnjega tedna pogovarjal tudi z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, so sporočili iz State Departmenta. Iz Washingtona so tudi sporočili, da se bodo odzvali na "neizzvano" potezo Moskve za izgon namestnika vodje ameriške misije Barta Gormana. 

V ameriških in britanskih medijih sicer znova krožijo informacije o potencialnih datumih domnevne ruske invazije, pri tem pa se časniki sklicujejo na visoke neimenovane vire v vladah. The Times tako poroča, da naj bi ruski predsednik Vladimir Putin v zadnjih 24 urah sprejel odločitev za invazijo. Guardian pa poroča, da naj bi bila polovica vseh ruskih sil, ki so se nakopičile ob ukrajinski meji, le 30 kilometrov od ukrajinskega ozemlja.