Tožbo proti finančni družbi Euroclear je ruska centralna banka na moskovsko sodišče vložila minuli petek. Banka je ob tem sporočila, da ji dejanja Eurocleara povzročajo škodo, ker ne more upravljati s sredstvi in vrednostnimi papirji, ki ji pripadajo.
Vodja ruskega sklada za neposredne naložbe Kiril Dmitrijev, sicer bližnji sodelavec predsednika Vladimirja Putina, je danes zatrdil, da bo Rusija zmagala na sodišču in dobila nazaj ruske rezerve ter da bodo Evropska unija, evro in Euroclear utrpeli posledice.
Dmitrijev je evropske birokrate obtožil napak in pripomnil, da so v paniki. "Veste, da je uporaba ruskih rezerv brez soglasja Centralne banke Ruske federacije nezakonita, spodkopava sistem rezerv, ki so ga razvile ZDA, in povišuje stroške za vse," je dodal.

Tožba je povezana tudi z mehanizmi za uporabo ruskega premoženja, o katerih sedaj uradno razmišlja Evropska komisija, je dpa povzel navedbe na spletni strani ruske centralne banke.
Predstavniki držav članic EU so se v petek strinjali, da rusko državno premoženje v EU zamrznejo za nedoločen čas. Ta odločitev predstavlja enega ključnih elementov predloga EU za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini.
Zunanji ministri članic EU medtem ravno danes v Bruslju razpravljajo o možnostih za financiranje podpore Ukrajini, pri čemer med članicami narašča občutek, da še ni jasnih analiz in ocen, kaj bi pomenila uporaba zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila Ukrajini za prihodnji dve leti.
Rusija je sicer že opozorila unijo, da bi bila uporaba zaseženih ruskih rezerv kraja, ki bi spodkopala zaupanje v centralne banke in v evro. Prav tako je zagrozila s hudimi povračilnimi ukrepi. Med drugim je napovedala zaseg premoženja evropskih zasebnih investitorjev v Rusiji, je poročala agencija Reuters.
Kako bo na to reagirala EU, ki se še ni odločila, kaj z ruskimi sredstvi? Po besedah slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon sicer med članicami narašča občutek, da še ni jasnih analiz in ocen, kaj bi pomenila uporaba zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini za prihodnji dve leti. V skladu s predlogom Evropske komisije bi za to posojilo jamčile članice.
O tem je danes Fajon ob robu ministrskega zasedanja govorila tudi z belgijskim kolegom Maximom Prevotom, čigar država hrani veliko večino zamrznjenega ruskega premoženja in nasprotuje njegovi uporabi za podporo Ukrajini. Kot je povedala ministrica, Prevot pričakuje, da bo na koncu rešitev šla v smeri prehodnih posojil, za katera bi jamčila EU.
"Če bi šli v neka prehodna posojila, se mi zdi, da bi bilo morda - moje osebno stališče - z vidika Slovenije to lažje sprejemljivo," je dejala Fajon.



























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.