Po navedbah DR satelitski posnetki prikazujejo širjenje vojaške infrastrukture v neposredni bližini Natovih meja. Nekdanji finski obveščevalec Marko Eklund ocenjuje, da želi Rusija ustvariti zmogljivosti za namestitev več deset tisoč dodatnih vojakov.
Posebno pozornost namenjajo območju Baltskega morja, ki ga vojaški analitiki ocenjujejo kot eno najbolj občutljivih točk morebitnega prihodnjega konflikta med Rusijo in Natom, poroča focus.de.
"Naslednja ena do tri leta bodo najbolj nevarna"
Po poročanju danskega medija podobne ocene delijo tudi predstavniki obveščevalnih služb in vojaški poveljniki iz Švedske, Norveške, Finske in Danske.
Danski generalmajor Brian Nissen opozarja, da bi bil morebitni prihodnji spopad bistveno drugačen od vojn iz preteklosti.
"To bo vojna, ki bo potekala v vseh dimenzijah – na kopnem, v zraku, na morju, v vesolju in kibernetskem prostoru," je dejal za DR.
Viri danskega medija ocenjujejo, da bodo naslednja ena do tri leta "absolutno najnevarnejše obdobje", ko gre za tveganje neposrednega vojaškega spopada med Rusijo in Natom na evropskih tleh.
Vrsta incidentov v Baltskem morju
Skrb vzbujajo tudi številni incidenti, ki so se v zadnjih letih zgodili v baltski regiji.
Med njimi so obsežne motnje signalov GPS nad južnim Baltikom, Gotlandom, Bornholmom in baltskimi državami, ponavljajoči se vdori ruskih plovil v teritorialne vode članic Nata ter več prestrezanj ruskih vojaških letal nad Baltskim morjem.
Oblasti so poročale tudi o sumljivih dejavnostih ruskih ladij v bližini vetrnih elektrarn, terminalov za utekočinjen zemeljski plin (LNG) in vojaške infrastrukture. Poleg tega so Estonija, Latvija in Poljska v zadnjih letih zabeležile več kibernetskih napadov in aktivnosti, ki jih obravnavajo kot del hibridnega delovanja.
Pozornost vzbujajo tudi obsežne vojaške vaje v ruski eksklavi Kaliningrad, kjer naj bi med scenariji urili blokado Baltskega morja in operacije proti območjem Nata.
Po vojni v Ukrajini naj bi ob mejo namestili 115.000 vojakov
Po oceni Marka Eklunda Rusija po koncu vojne v Ukrajini načrtuje razporeditev približno 115.000 vojakov v bližino meja z državami članicami Nata. Večina naj bi bila bojnih enot.
Da gre za razvoj dogodkov, ki ga je treba jemati resno, opozarja tudi vodja švedske vojaške obveščevalne službe Thomas Nilsson. "Gre za grožnjo, ki jo moramo jemati resno," je dejal za danski DR.
Kljub opozorilom strokovnjaki poudarjajo, da satelitski posnetki sami po sebi še ne dokazujejo neposredne priprave na vojaški napad.
Kažejo pa na nadaljnjo krepitev ruske vojske in naraščajočo militarizacijo območja ob Natovih mejah v času, ko vojna v Ukrajini še vedno traja, odnosi med Moskvo in Zahodom pa ostajajo na najnižji ravni po koncu hladne vojne.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.