Parlament Putinu prižgal zeleno luč za napotitev vojaških sil zunaj Rusije

Zgornji dom ruskega parlamenta je v torek predsedniku Vladimirju Putinu odobril napotitev ruske vojske zunaj države za podporo separatistom v Ukrajini. Putin je sporočil, da je napotitev vojakov v Ukrajino odvisna od "razmer na terenu". Odločitev je podprlo skupno 153 ruskih svetnikov, nihče pa ni bil proti ali se glasovanja vzdržal. Dogajanje je komentiral tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je dejal, da "vse kaže na to, da Rusija še naprej načrtuje obsežen napad na Ukrajino". 

Zahodni voditelji so že predhodno potrdili, da so se ruske čete premaknile na vzhod Ukrajine, kar je uradna Moskva zanikala. ZDA so premik vojakov označile za invazijo. 

Putin je po odločitvi parlamenta na novinarski konferenci dejal, da bi bila najboljša odločitev, ki bi jo lahko Ukrajina sprejela ta, da se odpove ambicijam pridružitve Natu in ostane nevtralna. Ukrajino je označil za "do zob oboroženo" in "protirusko naravnano". Dodal je, da bo Moskva proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine "nudila vse vrste pomoči, vključno z vojaško". Dejal je tudi, da "mirovni sporazum z Ukrajino ne obstaja več".

"Pogajanja so zastala. Ukrajinsko vodstvo je stopilo na pot nasilja in prelivanja krvi," je na seji sveta federacije, ki je bila sklicana na Putinovo zahtevo, dejal namestnik obrambnega ministra Nikolaj Pankov. Kot je zatrdil, so na meji regij na vzhodu Ukrajine, ki jih nadzorujejo separatisti, "težka oklepna vozila". Pankov je še dejal, da Nato "aktivno zalaga Ukrajino s sodobnim orožjem".

Agencija Reuters poroča, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski vpoklical rezerviste, a za zdaj še izključuje splošno mobilizacijo. Po njegovih besedah še vedno iščejo diplomatske poti iz krize, poudaril pa je, da Ukrajina Rusiji ne bi prepustila nobenega ozemlja. Njegova prednostna naloga je ohraniti suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Pozdravil je sankcije, ki jih uvajajo zahodne države.

Moskva prvotno zanikala napotitev vojakov v Doneck in Lugansk

Še pred odločitvijo parlamenta, potem ko je ruski parlament v torek ratificiral dogovora o sodelovanju Moskve s separatističnima samooklicanima republikama Doneck in Lugansk, je namestnik ruskega zunanjega ministra Rudenko pojasnil, da dogovora sicer vključujeta zagotavljanje "vojaške pomoči". Vendar je poudaril, da se je treba izogibati "špekulacijam" o napotitvi vojakov. "Za zdaj nihče ne namerava ničesar nikamor pošiljati. Če bo grožnja, bomo pomagali v skladu z ratificiranimi pogodbami," je dodal.

Tako kot Moskva kot tudi separatisti so v Donecku zatrjevali, da v torek na vzhodu Ukrajine ni bilo ruskih vojakov. "Želimo se zanesti na lastne moči," je na ruski državni televiziji dejal vodja samooklicane Ljudske republike Doneck Denis Pušilin in dodal, da poteka mobilizacija moških v regiji. "Zgodovinski trenutek, ko je predsednik Ruske federacije podpisal odloke o priznanju republik Donbasa, bo za vedno in trdno zaznamoval naša življenja," je še dejal Pušilin. 

Odločitev so pozdravili tudi prebivalci v Donacku in Lugansku. Na ulicah se je ob razglasitvi odvilo veselo rajanje, nebo je razsvetlil ognjemet, v zraku pa so plapolale ruske zastave.

Pušilin je še opozoril, da z ukrajinske strani še vedno poteka obstreljevanje, zato bodo ljudi v Rusiji še naprej reševali na varno. Misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je medtem potrdila, da je na območje civilnih naselij v mestih Lugansk in Doneck, ki se nahajata na območju pod nadzorom ruskih upornikov, padlo več granat. Lokalne oblasti za napad obtožujejo ukrajinsko stran. Po podatkih ruske obveščevalne službe FSB jih je samo v zadnjih 24 urah mejne kontrolne točke na območju ruske regije Rostov prečkalo več kot 20.000, še dobrih 11.000 ljudi pa se je zateklo v druge regije ob meji. Skupno naj bi bilo v Rusiji že okoli 90.000 beguncev z območja Donbasa.

Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE) so v ponedeljek zabeležili več kot 3000 kršitev prekinitve ognja, poročajo tuji mediji. Zaradi obstreljevanja ukrajinskih sil v Lugansku naj bi bil po poročanju separatistov ranjen civilist. Kijev medtem navaja, da sta bila na območju vzhodne Ukrajine ubita najmanj dva ukrajinska vojaka, še okoli 20 je bilo ranjenih. Stalni predstavnik Rusije pri Združenih narodih Vasilij Nebenzija je ponoči na zasedanju Varnostnega sveta ZN zatrdil, da ima Kijev ob kontaktni črti že okoli 120.000 svojih vojakov. Po navedbah separatistov se nameščanje sil in opreme nadaljuje, med drugim naj bi prihajali plačanci Kijeva in pripadniki ultranacionalističnega in skrajno desnega gibanja Desni sektor.

Oblasti v Lugansku in Donecku ukrajinski vojski očitajo tudi, da je v ponedeljek in ponoči nadaljevala s številnimi kršitvami premirja oziroma z obstreljevanjem naselij s topništvom, raketometi, različnimi metalci granat in lahkim orožjem. Kot trdijo, gre za točno usmerjene napade in ne zgolj naključno obstreljevanje.

Putin v separatistični regiji v Ukrajini pošiljal vojsko

Putin je namreč v ponedeljek pozno zvečer izdal odlok o napotitvi ruskih vojakov v obe regiji, kjer naj bi "zagotavljali mir". Prokremeljski mediji so poročali, da so ruske čete že v Donbasu, po spletu pa so zakrožili tudi videoposnetki, ki naj bi prikazovali ruska oklepna vozila na separatističnih območjih. Še pred tem pa je spodnji dom ruskega parlamenta v torek pričakovano ratificiral priznanje samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine kot neodvisnih držav. Poslanci so pogodbi podprli soglasno in z aplavzom.

Poljski minister za obrambo Mariusz Błaszczak je kasneje potrdil, da so ruske vojaške sile res vstopile na območje tako imenovanih republik ter s tem "kršile meje Ukrajine". Rusija je sicer dejala, da bo republikama zagotovila vojaško pomoč le v primeru grožnje. Pogodbe ob tem pravijo, da si bodo Rusija in odcepljene države prizadevale za reševanje sporov na meji ter integracijo svojih gospodarstev. Obe republiki sta sicer nekdanji industrijski območji, ki bosta za obnovo po osmih letih vojne potrebovali veliko podpore. Ruska vojska naj bi skrbela tudi za varnost njunih meja. Sporazumi pa so sklenjeni za najmanj deset let.

Tudi odcepljeni republiki Doneck in Lugansk sta ratificirali pogodbo o sodelovanju in zavezništvu z Moskvo, s čimer se zdaj tudi uradno odpirajo vrata za prejemanje vojaške in finančne podpore. Parlament Ljudske republike Doneck in Ljudski svet Luganska sta dejala, da sta obe skupščini soglasno sprejeli odločitev o ratifikaciji pogodbe.

Pogodbi med drugim govorita o zaščiti etničnih, jezikovnih, kulturnih in verskih manjšin, o pravici prebivalcev Donecka in Luganska, da pridobijo rusko državljanstvo, o vzajemnem priznavanju uradnih dokumentov, o ruskem rublju kot plačilnem sredstvu ter okrepljenem sodelovanju na številnih področjih, od gospodarskega in finančnega do energetskega in telekomunikacijskega.

Kaj pomeni skupno varovanje meja in katere bodo meje, ki naj bi jih varovali, za zdaj ni povsem jasno. Analitiki pa že opozarjajo, da sta formalno regiji Doneck in Lugansk precej večji od ozemlja, ki ga od začetka vstaje leta 2014 nadzorujejo separatistični uporniki.

Moskva s separatističnima regijama na vzhodu Ukrajine vzpostavila diplomatske odnose

Rusija je poročila, da je vzpostavila diplomatske odnose z obema separatističnima regijama na vzhodu Ukrajine, katerih neodvisnost je v ponedeljek priznal ruski predsednik Vladimir Putin, vendar sta po mednarodnem pravu del Ukrajine. Moskva in separatistični republiki Doneck in Lugansk sta se dogovorili o "vzpostavitvi diplomatskih odnosov", je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je svojima kolegoma v "ljudski republiki Doneck in ljudski republiki Lugansk" poslal čestitke, so sporočili.

"Ruska stran si prizadeva za celovit razvoj sodelovanja z obema republikama, tudi prek zunanjih ministrstev, in sicer v "interesu državljanov naših držav, krepitve miru, regionalne stabilnosti in varnosti", so dodali. Rusija je sicer pred tem v torek sporočila, da bo kmalu evakuirala svoje diplomatsko osebje iz Ukrajine, da bi "zaščitila njihova življenja".

"Za zaščito življenj in varnosti (diplomatov) se je rusko vodstvo odločilo za evakuacijo osebja ruskih predstavništev v Ukrajini, kar bo izvedeno v bližnji prihodnosti," so sporočili z zunanjega ministrstva v Moskvi. Po njihovih navedbah so diplomati prejeli grožnje, veleposlaništvo in konzulat pa sta tarča "ponavljajočih se napadov". Umik diplomatskega osebja je Moskva napovedala kmalu po tem, ko je parlament prižgal zeleno luč za napotitev ruske vojske v tujino.