"To je prvi napad Ukrajine na rusko infrastrukturo, povezano s proizvodnjo nafte v Kaspijskem morju," je za CNN povedal vir iz ukrajinske varnostne službe in ga označil za "še en opomin Rusiji, da so vsa njena podjetja, vpletena v financiranje vojne, legitimne tarče".
Ukrajinci so napadli naftno ploščad Filanovski v lasti Lukoila. Gre za največjo ploščad v Kaspijskem morju.
Ukrajinska kampanja napadov na ruske energetske objekte v zaledju se je začela v začetku leta 2024. Kijev je od začetka avgusta znatno okrepil svoja prizadevanja. Ukrajina zdaj širi spekter tarč, vključno z rafinerijami, infrastrukturo za izvoz nafte in plina, cevovodi, tankerji in zdaj tudi infrastrukturo za vrtanje.
Glede na podatke projekta Armed Conflict Location Event Data (ACLED) in analizo CNN je bilo novembra zabeleženih največ napadov v enem mesecu. Med začetkom avgusta in koncem novembra je Ukrajina napadla vsaj 77 ruskih energetskih objektov, kar je skoraj dvakrat več kot v prvih sedmih mesecih leta.
Ponavljajoči napadi na iste objekte so postali ključni del strategije. Rosneftova rafinerija Saratov je bila na primer od začetka avgusta napadena vsaj osemkrat. "Kar so bili nekoč občasni napadi, namenjeni povzročitvi škode, je postalo vztrajno prizadevanje, da se rafinerije ne bi popolnoma stabilizirale," je zapisal Nikhil Dubey, višji analitik pri Kplerju.
Do eskalacije prihaja v prelomnem trenutku vojne. Rusija vztraja pri svojih zahtevah in stopnjuje napredovanje na fronti. "Mislim, da je bila splošna strategija od poletja ta, da Rusiji ne bi smeli dovoliti, da obdrži toliko svojih ključnih prihodkov od energije, ki so ji omogočili veliko prednost pri financiranju novačenja novih vojakov," je za CNN dejala Helima Croft, globalna vodja strategije za surovine pri RBC Capital Markets. "Zato mislim, da gre za bolj sistematičen poskus, da se ta energetski bankomat nekako zapre."
Kakšne so posledice za Rusijo?
Ruske rafinerije po podatkih predelujejo približno šest odstotkov manj nafte kot v tem času lani, ponavljajoči se napadi pa po mnenju analitikov "upočasnjujejo tempo kakršnih koli popravil".
Septembra in oktobra letos so se pojavili posnetki dolgih vrst avtomobilov na bencinskih črpalkah v nekaterih regijah. Stopnjevanje ukrajinskih napadov je sovpadlo tudi z novimi ameriškimi sankcijami. Oktobra je Trump napovedal popolne sankcije proti največjima ruskima naftnima podjetjema – Rosneftu in Lukoilu.
Cene ruske nafte Ural so od takrat padle, kar je prispevalo k padcu ruskih prihodkov od izvoza nafte na najnižjo raven od februarja 2022. Novembra so državni mediji poročali, da so se prihodki od nafte in zemeljskega plina v primerjavi z istim mesecem lani zmanjšali za skoraj 34 odstotkov.
Vzorec napadov kaže, da se Ukrajina ne osredotoča le na objekte, ki delujejo za potrebe domačega trga, ampak tudi na objekte za izvoz nafte, vključno s črnomorskima pristanišči Novorosijsk in Tuapse ter Ust-Luga v Baltiku. Napaden je bil tudi naftovod Družba, ki oskrbuje nekatere države EU, kar je sprožilo proteste Madžarske.
Konec novembra so napadli tudi tankerje. Na napade se je odzval tudi ruski predsednik Vladimir Putin in jih označil za "piratstvo". "Nimamo drugega orodja, kot da prekinemo dotok denarja v Rusijo," je dejal Oleksandr Harčenko, direktor Raziskovalnega centra za energetsko industrijo v Kijevu, in dodal, da neučinkovitost zahodnih sankcij sili Ukrajino k ukrepanju.
Mnenja strokovnjakov so deljena glede tega, ali bi ta pritisk lahko Putina prisilil k pogajanjem. Sergej Vakulenko, višji sodelavec v Carnegiejevem centru Rusija-Evrazija, meni, da so napadi del sestavljanke, vendar da je Rusija odporna. "Verjamem, da bi Rusija, če bi do tega prišlo, verjetno lahko preživela s polovico svojega izvoza nafte in plina," je dejal.
Za Helimo Croft pa je ključno, ali lahko Ukrajina in njeni zavezniki vztrajajo. "Kombinacija napadov na infrastrukturo, usmerjenih v izvozne cilje, in sankcije, mislim, da bi lahko Rusijo potencialno vrnili za pogajalsko mizo, vendar je pri tem treba vztrajati," je dejala.
