So Rusi drone proti Danski izstrelili s tankerja?

Francoski tožilec Stephane Kellenberger je za AFP povedal, da so na tankerju pridržali dva člana posadke, ki sta se jima predstavila kot kapitan in njegov prvi častnik. Posadka po navedbah francoskih oblasti "ni mogla utemeljiti, pod katero zastavo ladja pluje, prav tako v preiskavi ni želela sodelovati," navaja The Guardian. 

Tanker Boracay je na seznamu ruske flote v senci. Gre za ladje, ki plujejo pod zastavami tretjih držav in jih Moskva uporablja za izogibanje zahodnim sankcijam, uvedenim na ruski izvoz nafte. Oktobra lani so Britanci sporočili, da tanker, takrat pod imenom Varuna, "sodeluje pri prevozu nafte ali naftnih derivatov iz Rusije v tretje države". Tanker Boracay, ki trenutno pluje pod zastavo Benina, je svoje podatke v vmesnem času torej večkrat spreminjal. 

Na tankerju je 750.000 sodov surove nafte. Iz Sankt Peterburga je bil namenjen v Indijo, francoska mornarica pa ga je v nedeljo preusmerila proti zahodni obali Francije, preiskava še traja.

V času med 22. in 24. septembrom, ko so na Danskem zaznali več dronov, je bil Boracay sicer eden od štirih tankerjev, povezanih z Rusijo, v vodah blizu Danske. 

Danski mediji so razkrili, da sta bili v času incidentov z droni v regiji še dve komercialni plovili Astrol-1 in Oslo Carrier-3 ter ruska vojna ladja Aleksandr Shabalin. Slednjo je eden od danskih medijev na skrajnem zahodu Baltskega morja tudi posnel. 

Astrol-1 je sedaj že zasidrana v Sankt Peterburgu. Na ladji Oslo Carrier-3, v lasti norveške ladjarnice, pa so bili presenečeni nad vso pozornostjo, ki so jo dobili v teh dneh. Ladja je sicer iz Nemčije v Litvo prevažala jeklo. Lastniki so priznali, da imajo rusko posadko, ki se spozna na razmere v mrzlem Baltskem morju, pred prihodom na Finsko pa da jih je pod drobnogled vzelo tudi osebje Nata. 

V Kremlju so v odzivu dejali, da o tankerju ali incidentu nimajo informacij.

Potem ko so v danskem zračnem prostoru 22. septembra zaznali drone, je bilo letališče v Kopenhagnu zaprto štiri ure, dva dni kasneje so zaprli še letališče v Aalborgu. Nobenega drona niso sestrelili, in čeprav je Danska s prstom pokazala na Rusijo, preiskovalci niso mogli ugotoviti in dokazati, kdo je za incidente odgovoren.

Incidente z droni so potrdili tudi v Nemčiji, kjer so leteli tik nad vojaškimi objekti.