Prvi je o izmenjavi poročal vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak, kasneje pa jo je potrdilo tudi rusko obrambno ministrstvo.
"Danes smo iz ruskega ujetništva vrnili 50 ukrajinskih borcev," je na Tekegramu zapisal Jermak in dodal, da so bili med ukrajinskimi vojnimi ujetniki pripadniki nacionalne garde, mejne straže, mornarji in vojaki.
Ukrajina in Rusija sta od začetka ruske invazije izvedli več izmenjav ujetnikov. Po podatkih ukrajinskega koordinacijskega štaba pa je bilo doslej izpuščenih skupno 1269 Ukrajincev.
Rusija se je po nizu porazov na bojiščih odločila za raketne in bombne napade na ukrajinsko civilno energetsko in drugo infrastrukturo, zaradi česar je Evropski parlament v sredo Rusijo razglasil za državno podpornico terorizma. Nebenzija v New Yorku niti ni skrival, da ruske sile napadajo infrastrukturo.
"Eden od ciljev posebne vojaške operacije je spodkopati bojne zmogljivosti ukrajinske vojske. In to bomo dosegli z vojaškimi sredstvi, dokler režim v Kijevu ne sprejme realističnega pristopa, ki bo omogočil ureditev težav, zaradi katerih smo sploh sprožili posebno vojaško operacijo," je trdil Nebenzija, ki se je spet pritožil, da je Zelenski na zasedanju sodeloval prek video povezave in dejal, da bi ga rad videl v New Yorku v živo.
Zelenski je ob tej priložnosti znova javno obsodil napade ruskih sil in Rusijo obtožil zločinov proti človeštvu. Varnostnem svetu ZN je prek videoklica povedal, da je brez elektrike na milijone ljudi, pri temperaturah, ki so se že spustile pod ledišče, so tudi brez vode in ogrevanja.
The Kyiv Independent navaja besede kijevskega župana Vitalija Klička, da je 70 odstotkov prestolnice brez elektrike.
Ukrajinski uradniki pravijo, da so ruski raketni napadi na elektrarne povzročili ogromno škode, zaradi česar več kot polovica državnega omrežja potrebuje popravilo. Ukrajinske oborožene sile tudi trdijo, da je Moskva izstrelila 67 manevrirnih raket, pri čemer jih je zračna obramba uspešno prestregla 51. Rusija naj bi tudi tokrat v napadih uporabila brezpilotna letala, trdi ukrajinska stran.
Francoski veleposlanik Nicolas de Riviere je napade na energetski sistem Ukrajine označil za jasno kršitev humanitarnega prava. "Cilj je jasen: v luči vojaških porazov sejati grozo. Nadaljevanja tega ne moremo prenašati," je dejal Francoz.
Rusijo so obsodili tudi nekateri drugi veleposlaniki znotraj VS ZN. Ukrepa ni bilo, ker ima Rusija pravico do veta.
Brez elektrike tudi v Moldaviji
Tri elektrarne, ki so še vedno pod ukrajinskim nadzorom, so izključili iz omrežja. V jedrski elektrarni v Zaporožju pa se za delovanje hladilnih sistemov in ključne varnostne opreme sedaj zanašajo na dizelske generatorje, poroča BBC.
Do obsežnejših izpadov električne energije je prišlo tudi v sosednji Moldaviji, kjer energetska infrastruktura sicer ni bila neposredno prizadeta. Moldavski podpredsednik vlade Andrei Spinu je prek Twitterja sporočil, da je brez elektrike ostala več kot polovica Moldavije.
V glavnem mestu Kišinjev, kjer živi tretjina moldavijskega prebivalstva, so oskrbo z električno energijo sicer ponovno vzpostavili po nekaj urah. Moldavska predsednica Maia Sandu je v odzivu na izpade dejala, da je Rusija Moldavijo pustila v temi.
Analitik za energetsko politiko Sergiu Tofilat je za BBC dejal, da sta bili Moldavija in Ukrajina marca priključeni na evropsko omrežje. V primeru, da je infrastruktura na ukrajinski strani prizadeta, se ena od priključnih točk med Moldavijo in Romunijo samodejno izklopi in s tem zaščiti sistem. Ko je Ukrajina ocenila nastalo škodo, se je Moldavija zopet lahko priključila na sistem.
Zaradi vojne v Ukrajini je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sporočila, da bo edina prioriteta Ukrajincev čez zimo preživetje.
