Rusko izvidniško letalo znova nad Baltikom, posredovala nemška in švedska letala

Nemške zračne sile so po poročanju Guardiana sporočile, da je rusko izvidniško letalo Il-20M včeraj med letom v mednarodnem zračnem prostoru nad Baltskim morjem izklopilo svoje transponderje in ignoriralo prošnje za stik. Zaradi tega so z letalske baze Rostock–Laage poletela tudi nemška letala, ki so nameravala ruskemu vojaškemu letalu preprečiti vstop v zračni prostor katere od evropskih držav.

"Po vizualni identifikaciji je nemška vojska spremstvo predala našim švedskim partnerjem v Natu in se vrnila v Rostock–Laage," je na spletu sporočila nemška delegacija pri Natu. Švedske zračne sile so medtem dodale, da so njihovi lovci "identificirali in spremljali rusko izvidniško letalo IL-20 v mednarodnem zračnem prostoru".

Gre za še eno od dejanj, ki jih številni vidijo kot provokacijo Moskve. Že v minulem tednu se je namreč zgodilo več incidentov, ko so ruska letala in droni brez dovoljenja vstopili v zračni prostor tujih držav. V petek so na primer ruska letala v estonskem zračnem prostoru letela kar 12 minut.

Estonija je takrat obsodila "predrzno" vedenje Kremlja. Sporočila je, da prvič po 34 letih članstva Estonije v Združenih narodih (ZN) sklicuje izredno sejo varnostnega sveta ter zahteva aktivacijo 4. člena Nata in posvetovanje z drugimi članicami zavezništva. Svetovni voditelji se bodo sicer ta teden zbrali v New Yorku na generalni skupščini ZN.

Slovenija nedvoumno podpira Estonijo, njeno varnost, suverenost in ozemeljsko celovitost, pa je na današnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN zaradi vdora ruskih vojaških letal v zračni prostor Estonije dejala predstavnica Slovenije Melita Gabrič. Prisotne je pozvala k obsodbi zadnje ruske eskalacije v zvezi z vojno v Ukrajini.

Izredno zasedanje, ki ga je zahtevala Estonija in ga je podprlo vseh pet evropskih članic Varnostnega sveta, ki so hkrati tudi članice zveze Nato, je bilo že drugo tovrstno v zadnjih desetih dneh, potem ko je Rusija 10. septembra na podoben način z droni vdrla tudi v zračni prostor Poljske.

O incidentu je na kratko z navajanjem uradnih izjav obeh strani poročal pomočnik generalnega sekretarja ZN za Evropo, Srednjo Azijo in Ameriko Miroslav Jenča, priložnost za kritike na račun Rusije pa so poleg članic Varnostnega sveta dobile tudi Estonija, Poljska, Ukrajina, Nemčija, Švedska in EU.

Jenča je navedel, da so 12. septembra trije ruski vojaški lovci 12 minut kršili zračni prostor Estonije med poletom proti Kaliningradu in ignorirali opozorila. Navedel je tudi druge podobne kršitve, kot sta bila vdora dronov v zračni prostor Poljske 9. in 10. septembra, ter vdor drona v Romunijo 13. septembra.

Zasedanja na ravni zunanjih ministrov se je namesto ministrice Tanje Fajon, ki je na poti v New York doživela zamudo zaradi nedavnih težav z mednarodnim zračnim prometom, udeležila državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Melita Gabrič.

Med drugim je dejala, da se vdori v zračne prostore ne dogajajo v praznem prostoru, ampak sredi nezakonite vojne proti Ukrajini, ki traja že več kot tri leta.

"Te namerne provokacije so simptomatične za čas, v katerem živimo – čas, v katerem se kršitve mednarodnega prava dopuščajo v obsegu, kakršnega v sodobni zgodovini še nismo videli. Slovenija takšnemu ravnanju odločno in načelno nasprotuje, ne glede na to, kje se dogaja in kdo je storilec. Odločno nasprotuje nekaznovanosti," je dodala Gabričeva.

"Če lahko jasno rečemo ne izraelskim grozodejstvom v Gazi in terorističnemu nasilju, se ne smemo izogibati obsodbi ruske agresije v Ukrajini," je izpostavila in zagotovila, da si Evropa želi miru, Rusija pa kljub prizadevanjem predsednika ZDA Donalda Trumpa še ni sprejela pogajanj.

Tudi nastopi drugih predstavnikov držav so minili v luči obsodb Rusije, kritik in opozoril, pozivov k miru ter k ukrepanju Varnostnega sveta ZN, ki je ohromljen zaradi pravice do veta s strani stalnih članic, zlasti Rusije in ZDA.

Med najbolj ostrimi je bil poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski, ki je zagrozil, da bodo sestrelili vsako letalo iz Rusije, če bo namerno ali nenamerno kršilo zračni prostor njegove države. "Bili ste opozorjeni," je dejal. "Vemo, da vas mednarodno pravo ne zanima in da niste sposobni živeti v miru s svojimi sosedi. Vaš nori nacionalizem vsebuje željo po prevladi, ki se ne bo končala, dokler ne boste spoznali, da je doba imperijev minila in da vaš ne bo obnovljen," je še dodal Sikorski.

Estonski zunanji minister Margus Tsahkna je pokazal posnetek radarja, na katerem so bili po njegovih besedah vidni vsi premiki ruskih lovcev nad Estonijo. "Bili so opozorjeni, komunikacija na vseh kanalih je bila zelo jasna, vendar ni bilo odziva. Kršitev je kristalno jasna in Rusija spet laže, tako kot je že večkrat lagala," je dodal.

Namestnik ruskega veleposlanika Dmitrij Poljanski pa je Estonce obtožil zavajanja. "Kot vedno ni nobenega dokaza, razen rusofobne histerije, ki prihaja iz Tallinna. Dejstva dokazujejo, da so 19. septembra trije ruski lovci MiG-31 opravili načrtovan let iz Karelije do letalske baze v Kaliningradu, ki je potekal v strogi skladnosti z mednarodnimi pravili o uporabi zračnega prostora," je dejal.

Na nedavne ruske provokacije se je odzval tudi ameriški predsednik Trump, ki je zagotovil, da bodo ZDA branile članice EU in baltske države, če bo Rusija nadaljevala s tovrstnimi dejanji. Dodal je, da mu vdor ruskih letal "ni všeč", a je ob tem dodal, da o incidentih ni bil obveščen.

Britanski obrambni minister John Healey pa je poudaril, da je operacija Eastern Sentry poslala jasen signal, da bo zračni prostor Nata branjen.

Poljski premier Donald Tusk je medtem dejal, da so zaradi incidentov "najbližje odprtemu konfliktu od druge svetovne vojne", češki predsednik Petr Pavel pa je sile Nata pozval, naj zavzamejo veliko odločnejše stališče proti ruskim ponavljajočim se vdorom v zračni prostor držav članic. Meni namreč, da bi moral biti Nato pripravljen z neba sestreliti ruska letala, če bo to potrebno.

Še en podoben incident se je 14. septembra zgodil v Romuniji, ko je zračni prostor države kršil ruski brezpilotni letalnik, poroča avstralski portal Abc.net.

Poljska je medtem Kremelj obtožila tudi namestitve letal za prelet nad poljskimi plinskimi vrtalnimi objekti v Baltskem morju. V začetku tega meseca je namreč poljska vojska po večkratnih kršitvah svojega zračnega prostora med napadom na Ukrajino sestrelila domnevne ruske brezpilotne letalnike.

Avstralski profesor Matthew Sussex za strateške in obrambne študije na Avstralski nacionalni univerzi ob nedavnem dogajanju meni, da obstajata dva razloga, zakaj ruski predsednik Vladimir Putin stopnjuje incidente v evropskem zračnem prostoru. "Eden je, da želi morda s tem odvrniti pozornost od vojne v Ukrajini, drugi pa, da želi Putin preizkusiti moč enotnosti Nata," je ocenil.

Rusija je sicer zanikala krivdo za vse dogodke, ob čemer je za vstop brezpilotnika okrivila Ukrajino, češ da gre v resnici za njihovo provokacijo, za vstop ruskih letal MiG-31 v zračni prostor Estonije pa je dejala, da so bila letala na "rednem letu", ki je potekal "skladno z mednarodnimi predpisi o zračnem prostoru" ter da so letela v nevtralnem zračnem prostoru nad Baltikom.

Kršenje zračnega prostora zveze Nato je zanikala tudi po zadnjem preletu ruskega letala nad Baltikom ter ob tem opozorila, da države, ki izrekajo takšne obtožbe, z njimi tvegajo stopnjevanje napetosti.

"Takšne izjave smatramo za prazne, neutemeljene in nadaljevanje popolnoma neustavljive politike države, ki stopnjuje napetosti in spodbuja konfrontacijsko vzdušje," je na novinarsko vprašanje o obtožbah Estonije o ruski kršitvi zračnega prostora odgovoril predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je še, da ruska vojska deluje "v okviru mednarodnega prava, vključno s tistim, ki se nanaša na lete".

Vodja okupiranega Krima Sergej Aksjonov je po poročanju portala Deutsche Welle sporočil, da so bili v ukrajinskem napadu z brezpilotnim letalom v letoviškem mestu Foros ubiti trije ljudje. V napadu naj bi bila po njegovih besedah poškodovana tudi sanatorij in šola, ostanki sestreljenega brezpilotnika pa naj bi povzročili požar v bližini mesta Jalta. Rusko obrambno ministrstvo je dejanje označilo za "teroristični napad".

Ruske sile so medtem v jutranjih urah udarile po jugovzhodnem ukrajinskem mestu Zaporožje. Tudi v tem napadu so bili po poročanju medijev ubiti trije ljudje. Guverner Ivan Fedorov je povedal, da so danes zjutraj, ko so ruske sile na mesto s približno 700.000 prebivalci odvrgle vsaj 10 zračnih bomb, odjeknile eksplozije in izbruhnili požari. Poškodovanih je bilo 15 stanovanjskih blokov, 10 zasebnih hiš in več nestanovanjskih objektov.

Ukrajinske zračne sile so medtem ponoči sestrelile 132 ruskih brezpilotnih letal in zabeležile devet napadov z brezpilotnimi letali na sedmih lokacijah po vsej državi.

V severovzhodni regiji Sumi pa je guverner Oleh Hrihorov povedal, da sta bili v napadih z brezpilotnimi letali ranjeni dve osebi ter poškodovani civilna infrastruktura in domovi. Reševalne službe so poročale o eni poškodovani osebi in škodi na hišah in stanovanjskih blokih v ločenem napadu na Kijevsko regijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na spletu objavil fotografije posledic napada in dejal, da je treba "ukrepati, da umori in vojna ne postanejo rutina". "Potrebne so močne sankcije, močan politični pritisk in odgovornost za rusko vojno," je dodal.