Rusko letalo je letelo v mednarodnem zračnem prostoru nad Finnmarkom (nekdanja administrativna regija na skrajnem severovzhodu Norveške). Kot so sporočili iz Nata, so iz njihove skupine za hitro posredovanje v zrak poslali dva lovca F-35, ki sta identificirala rusko obveščevalno letalo IL-20 COOT-A.
Kot poroča Daily Mail, je letalo opremljeno s posebnim elektronskim in komunikacijskim obveščevalnim sistemom ter je sposobno radarske slike in kartiranja.
Moskva se na prestrezanje njihovega letala še ni odzvala, je pa Kremelj v preteklosti že zavrnil Natove navedbe o provokacijah ter njihove pritožbe o vdorih v zračni prostor evropskih držav. Po navedbah norveške vlade je sicer Rusija samo letos že trikrat vdrla v njen zračni prostor.
IL-20 je bil uporabljen tudi v drugih vdorih; minuli mesec so na primer prav to letalo odkrili nad Baltskim morjem, zaradi česar so se v zrak dvignili nemški in švedski lovci. Tudi takrat je rusko letalo letelo v mednarodnem zračnem prostoru, a kot smo poročali, so nemške zračne sile takrat dejale, da je letalo izklopilo transponderje ter ignoriralo njihove prošnje za stik.
Ponavljajoči se incidenti z ruskimi letali in droni v bližini ali celo v zračnem prostoru evropskih držav vzbujajo strah, da ruski predsednik Vladimir Putin na ta način preizkuša odločnost Nata.
Več svetovnih voditeljev in varnostnih strokovnjakov je zato vojaško zavezništvo pozvalo, naj zavzame odločen pristop do ruskih vdorov v njegov zračni prostor. Latvijski predsednik Edgars Rinkēvičs je ocenil, da bi bil čas, da se zavezništvo z "zračnega nadzora" premakne k popolni "zračni obrambi".
Poveljnik Nata Mark Rutte je minuli mesec sporočil, da bi organizacija lahko državam kmalu olajšala sestrelitev ruskih letal. Admiral Giuseppe Cavo Dragone pa je dejal, da bi lahko bila zračna obramba ena od možnosti, ne pa tudi edina možnost spremembe Natovega delovanja.
Kremelj je sicer opozoril, da bi v primeru, da bi Nato sestrelil katero od njihovih letal, to pomenilo vojno.
V minulih tednih več incidentov
Poljska je minuli mesec Rusijo obtožila, da je med nočnimi napadi na Ukrajino svoja brezpilotna letala namerno poslala tudi v poljski zračni prostor. Sporočili so, da naj bi Poljsko prečkalo med 19 in 23 brezpilotnih letal, poljske sile pa da so sestrelile vsaj štiri. Eden od sestreljenih dronov je zadel tudi hišo starejšega para in popolnoma uničil streho stavbe.
Varšava je incident obsodila kot "resno eskalacijo" in zahtevala posvetovanja v skladu s 4. členom Nata, ki zaveznikom omogoča razpravo o grožnjah njihovi varnosti. Poljska vlada se je ob tem zavezala tudi, da bo sestrelila vse sovražne predmete, ki jih bodo opazili v svojem zračnem prostoru.
V ločenem incidentu 19. septembra je Estonija Rusijo obtožila nove kršitve njenega zračnega prostora, potem ko so trije lovci MiG-31 približno 12 minut leteli nad estonskim ozemljem. Letala so imela izklopljene transponderje, načrti njihovih poletov pa prav tako niso bili razvidni.
Le nekaj dni pozneje, 22. septembra, je bilo letališče v Københavnu prisiljeno začasno ustaviti svoje delovanje, saj so nad omejenim zračnim prostorom opazili velike neidentificirane drone. Danske oblasti so sprožile preiskavo, vendar identitete dronov (še) niso potrdile. Uradniki sicer niso izključili možnosti ruske vpletenosti.
Več evropskih držav je po številnih ruskih provokacijah povečalo svoj obrambni proračun. Poročali so, da miroljubna Švedska, ki že dolgo nasprotuje jedrskemu orožju, zdaj razmišlja o tem, ali naj razvije svoje lastno.
Ob tem so Rusiji s sestrelitvijo njihovih (brezpilotnih) letal nad Natovim zračnim prostorom zagrozile tudi Velika Britanija, Francija in Nemčija. Britanski obrambni minister John Healey je dejal: "Naši Typhooni so popolnoma opremljeni za uničenje ruskih brezpilotnih letal, ki vstopijo v zračni prostor Nata."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.