Rutinsko cepljenje otrok se je po svetu močno zmanjšalo

Odstotek otrok, ki so prejeli tri potrebne odmerke cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (DTP), kar je pokazatelj pokritosti s cepljenjem znotraj držav in med njimi, se je med letoma 2019 in 2021 zmanjšal za pet odstotnih točk s 86 na 81 odstotkov, so sporočili iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). 

Posledično je 25 milijonov otrok samo leta 2021 zamudilo enega ali več odmerkov cepiv v okviru rutinskih storitev cepljenja. To je dva milijona več kot tistih, ki so izpustili odmerek leta 2020, in šest milijonov več kot leta 2019, kar kaže na naraščajoče število otrok, ki jih ogrožajo bolezni, ki jih je mogoče preprečiti.

18 milijonov od 25 milijonov otrok v letu 2021 ni prejelo niti enega odmerka cepiva proti DTP, od tega jih večina živi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, največ v Indiji, Nigeriji, Indoneziji, Etiopiji in na Filipinih. Med državami z največjim relativnim povečanjem števila otrok, ki med letoma 2019 in 2021 niso prejeli niti enega odmerka cepiva, pa sta Mjanmar in Mozambik. 

Tudi pokritost s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam je leta 2021 padla na 81 odstotkov, kar je najnižja raven po letu 2008. Podoben upad cepljenja so zabeležili še pri otroški paralizi in virusu HPV, ki deklice varuje pred rakom materničnega vratu pozneje v življenju. Po podatkih WHO je Evropa v letu 2021 beležila 94-odstotno pokritost cepljenja proti DTP, kar pa predstavlja le enoodstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2019. Regija je tako preprečila nazadovanje, vendar pa še vedno ostajajo razlike v uspešnosti cepljenja med državami.

V 16 državah regije se je namreč stopnja cepljenosti proti DTP lani zmanjšala. Mnoge od teh držav so države s srednjimi dohodki, in ker je 50 odstotkov teh držav bilo pod 90-odstotno pokritostjo cepljenja proti DTP, se je razkorak v enakosti cepljenja med državami v regiji povečal. Zmanjšanje cepljenosti je na splošno posledica številnih dejavnikov, vključno z večjim številom otrok, ki živijo v konfliktnih in nestabilnih okoljih, kjer je dostop do cepljenja omejen, povečanim številom napačnih informacij in težavami, povezanimi s pandemijo covida-19, kot so prekinitve storitev in dobavne verige. Države se sedaj soočajo s trojnim izzivom, in sicer nadaljnjim zagotavljanjem cepiv proti covidu-19, povečanjem obsega rednega cepljenja in zagotavljanjem, da necepljeni otroci nadoknadijo vse zamujene odmerke.

"To je rdeči alarm za zdravje otrok. Priča smo največjemu trajnemu upadu cepljenja otrok v eni generaciji, posledice pa se bodo merile v življenjih," je dejala izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell. Pri tem je opozorila, da covid-19 ne bi smel biti izgovor za trenutno stanje, in dodala, da se mora nadoknaditi manjkajoče milijone cepljenj, sicer bomo neizogibno priča novim izbruhom bolezni.

To zgodovinsko nazadovanje v stopnji cepljenosti se dogaja ob hitro naraščajoči stopnji hude akutne podhranjenosti. Podhranjen otrok ima že tako oslabljeno odpornost, zato lahko zaradi izpuščenih cepljenj običajne otroške bolezni zanj hitro postanejo smrtno nevarne.