Rutte: Evropa je pomagala ZDA v vojni. Iran: Postali ste sostorilci zločinov

Med srečanjem, ki je potekalo pred novinarji, čeprav je bilo uradno napovedano kot zaprto, je ameriški predsednik Donald Trump znova kritiziral nekatere članice Nata. Dejal je tudi, da od zaveznikov ne pričakuje denarja, temveč zvestobo.

Po njegovih besedah ZDA nosijo glavno breme obrambe zavezništva in se nenehno zavzemajo za evropske partnerice, je poročala televizija ABC.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte se je na očitke odzval z zagotovilom, da so evropske države med vojno z Iranom podpirale ZDA. Opozoril je, da je pred sklenitvijo premirja več tisoč ameriških vojaških letal vzletelo iz evropskih oporišč, brez katerih bi bilo ameriško vojaško delovanje precej težje.

Ob tem je izrecno izpostavil Italijo, ki je po njegovih besedah med ameriško-izraelskimi napadi na Iran 500 ameriškim vojaškim letalom dovolila vzlet z ameriških oporišč v Italiji.

Da to ne drži, so sicer jasni v Italiji. Rim je odobril samo tehnične in logistične lete, je poudaril italijanski obrambni minister Guido Crosetto. Vlada italijanske premierke Giorgie Meloni je sicer že pred tem dejala, da bodo lahko njena letalska oporišča za lete na Bližnji vzhod uporabljali le leti, ki bodo logistični in tehnični.

A Rutte je v pogovoru za Fox News pred srečanjem s Trumpom trdil še, da so "država za državo, zaveznik za zaveznikom ZDA dali na voljo svoje baze". "To pomeni, da je na tisoče, med 4000 in 5000, letal vzletelo iz evropskih baz v podporo misiji Epic Fury. Evropa je platforma za projekcijo moči Združenih držav," je dodal.

Poleg Italije pa je Rutte izpostavil še Romunijo, češ da je letališče v Bukarešti zmanjšalo komercialni promet, ker so operacije vojaških letal zahtevale dodatne zmogljivosti, poroča Politico.

Ruttejev nastop je hitro dosegel tudi iranska ušesa, ki so odločno obsodila vsakršno evropsko podporo ZDA pri njihovem napadu na Iran. "To je jasno in obsojajoče priznanje aktivne vpletenosti Nata v nezakonito agresivno vojno, ki se je vodila proti suvereni državi članici Združenih narodov," je predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Baghai zapisal na spletu.

Izpostavil je, da je generalni sekretar Nata Italijo in Romunijo izrecno označil za udeleženki v vojni ter dodal: "Države, ki so podprle ameriško-izraelsko agresijo proti Iranu, morajo svojemu ljudstvu in svetu pojasniti, zakaj so se odločile postati sostorilke v teh množičnih zločinih proti iranskemu ljudstvu."

Korpus islamske revolucionarne garde (IRGC) je medtem v četrtek opozoril, da je za vsak tranzit skozi Hormuško ožino potrebno dovoljenje, ladjam, ki ne bodo izpolnile te zahteve, pa so zagrozili z "ustreznimi ukrepi".

Generalni sekretar Nata je Trumpu predstavil tudi podatke o povečanih obrambnih izdatkih evropskih držav in Kanade ter o evropskih naložbah v ZDA, ki po njegovih besedah podpirajo skoraj 200.000 delovnih mest.

Trump je med srečanjem napovedal tudi udeležbo na julijskem vrhu Nata v Ankari, kamor ga je povabil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Dejal je, da se bo srečanja udeležil iz spoštovanja do Erdogana, ki ga je označil za prijatelja. Na vprašanje o morebitni prodaji lovcev F-35 Turčiji je odgovoril, da razmišlja o koraku, ki bo turškega predsednika zelo razveselil.

Ameriški podpredsednik JD Vance je medtem pojasnil, da vlada skupaj s Pentagonom preverja, ali Turčija izpolnjuje vse zakonske pogoje za nakup letal F-35.

Trump se je dotaknil tudi vojne v Ukrajini in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za pogumnega voditelja. Dejal je, da Ukrajina kljub velikim izgubam na obeh straneh konflikta še vedno vztraja in da se Zelenski za zdaj uspešno upira ruski agresiji.

Trump je na srečanju komentiral tudi britansko politiko. Za novoizvoljenega laburističnega poslanca in dosedanjega župana Manchestra Andyja Burnhama, ki ga nekateri omenjajo kot možnega prihodnjega britanskega premierja, je dejal, da ga ne pozna, dodal pa, da naj bi bil po njegovih informacijah izrazito liberalen.

Prav tako je kritiziral uspeh progresivnih kandidatov na demokratskih strankarskih volitvah v New Yorku in ocenil, da "ideje socializma in komunizma v zgodovini nikoli niso bile uspešne".

Trump je v sredo zaprosil kongres za skoraj 88 milijard dolarjev (dobrih 77 milijard evrov) dodatnih sredstev za kritje stroškov vojne z Iranom, pomoč kmetom in financiranje obnove po naravnih nesrečah, poročajo ameriški mediji.

Predlog predvideva 67,1 milijarde dolarjev (59 milijard evrov) za Pentagon – vključno z 21 milijardami dolarjev (18,5 milijarde evrov) za strelivo, ki so ga porabili z napadi na Iran. Vključuje tudi 17,3 milijarde dolarjev (dobrih 15 milijard evrov) za operacije, 1,7 milijarde dolarjev (1,5 milijarde evrov) za vojaško pripravljenost in 1,5 milijarde dolarjev (1,3 milijarde evrov) za stroške goriva, poroča televizija NBC.

Letošnji proračun je za Pentagon predvidel 1000 milijard dolarjev (dobrih 880 milijard evrov), za prihodnje proračunsko leto pa Trump od kongresa želi 1500 milijard dolarjev (dobrih 132 milijard evrov).

Vojna proti Iranu je v ZDA deležna precejšnjega nasprotovanja javnosti, kar kaže tudi resolucija, sprejeta v predstavniškem domu kongresa. Ta od predsednika – sicer simbolično – zahteva, da pred sovražnostmi zaprosi kongres za dovoljenje.

V senatu bo za potrditev dodatne porabe potrebna tudi podpora demokratov, kar ne bo enostavno, še poroča NBC.