"Če kdorkoli tu misli, da se lahko Evropska unija ali Evropa kot celota brani brez ZDA, naj kar sanja naprej. Tega ne morete, tega ne moremo, potrebujemo drug drugega," je članom parlamentarnih odborov za zunanje zadeve (Afet) ter za varnost in obrambo (Sede) dejal Rutte.
Če bi se želela evropska celina braniti sama, bi morale po njegovih navedbah evropske države izdatke za obrambo povečati na 10 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) letno, in ne samo na pet, kot so se članice Nata dogovorile lani v Haagu. Med drugim bi morale zgraditi lastne jedrske zmogljivosti, kar bi jih stalo na milijarde evrov, je opozoril.
Zavezništvo pa po mnenju generalnega sekretarja za lastno varnost potrebujejo tudi ZDA. Za to so namreč potrebni varen evroatlantski prostor, varna Evropa in varno arktično območje, je dejal spričo zadnjih napetosti med evropsko in ameriško stranjo Atlantika glede Grenlandije.
V pristojnih odborih Evropskega parlamenta je spregovoril tudi o srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede tega arktičnega otoka preteklo sredo v Davosu, po katerem je Trump nekoliko omilil svoja prizadevanja po priključitvi Grenlandije ZDA.
Tam sta po besedah ameriškega predsednika dosegla okvir za dogovor glede prihodnosti Grenlandije in celotnega območja Arktike.
Kot je pojasnil Rutte, sta se strinjala, da bo delo potekalo po dveh poteh. Ena od teh predvideva, da bo Nato kolektivno prevzel večjo odgovornost za zaščito Arktike pred Rusijo in Kitajsko. O preprečevanju vojaškega in ekonomskega dostopa Rusije in Kitajske do arktičnega območja pa se bodo obenem Danska, Grenlandija in ZDA pogovarjale tudi ločeno.
Rutte je z evroposlanci razpravljal, potem ko so se odnosi med Evropo in ZDA zaradi Trumpovih teženj po zavzetju danskega avtonomnega ozemlja sredi meseca zaostrili. Trump je namreč osmim evropskim državam, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost poslale vojake, zagrozil z uvedbo carin. Po srečanju z Ruttejem je to grožnjo umaknil.
Še preden je ameriški predsednik to storil, je Evropski parlament zaradi njegovih groženj do nadaljnjega zamrznil potrjevanje julija lani sklenjenega trgovinskega dogovora med Brusljem in Washingtonom.
Odbor za mednarodno trgovino (Inta) je o tem razpravljal danes, a ni sprejel nobene odločitve, je na družbenem omrežju X sporočil njegov predsednik Bernd Lange. Dodal, da bodo predstavniki političnih skupin v odboru o tem znova razpravljali v 4. februarja, odločitev pa naj bi sprejeli pred naslednjo sejo odbora Inta, ki je predvidena za 23. in 24 februar.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.