Trump: Grožnje bomo 100-odstotno izpolnili. Evropa naj se ukvarja z Ukrajino

"Prioriteta je ne zaostrovati odnosov, ampak se pogovarjati, da bi se izognili uvedbi carin. To bi namreč na koncu škodovalo potrošnikom in podjetjem na obeh straneh Atlantika," je tiskovni predstavnik Evropske komisije Olof Gill dejal v odzivu na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo carin na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so v okviru izvidniške misije na Grenlandijo poslale svoje vojake.

"Če bodo carine uvedene, pa ima Evropska unija na voljo ustrezna orodja in je pripravljena odgovoriti, saj bomo storili vse potrebno za zaščito gospodarskih interesov EU," je še poudaril.

Med orodji, ki so na mizi, je po Gillovih besedah tudi instrument EU za zaščito pred gospodarsko prisilo, ki uniji omogoča sprejetje protiukrepov, kadar tretje države izvajajo gospodarski pritisk za vsiljevanje političnih odločitev EU ali njenim članicam.

Dodal je, da med voditelji držav članic EU potekajo intenzivni pogovori o zadnjih napetostih v zvezi z danskim avtonomnim ozemljem, Bruselj pa je v stikih tudi z Washingtonom.

Z namenom nadaljnjega usklajevanja v okviru EU je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa za četrtek zvečer sklical tudi izredno zasedanje voditeljev o transatlantskih odnosih, so potrdili v kabinetu Coste.

"Odziv Evrope bo enoten in jasen," je na današnji skupni novinarski konferenci s francoskim finančnim ministrom Rolandom Lescurejem dejal nemški podkancler.

Trump je v soboto nekaterim evropskim državam, tudi Danski, katere avtonomno ozemlje je Grenlandija, zagrozil s postopno uvedbo carin v višini do 25 odstotkov, če nadzora nad Grenlandijo ne bodo prepustile ZDA.

Velika Britanija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Norveška in Švedska, ki jim je Trump zagrozil z novimi carinami, so v nedeljo v skupni izjavi izpostavile enotnost. "Carinske grožnje spodkopavajo transatlantske odnose in tvegajo nevarno negativno spiralo," so zapisale.

Klingbeil je danes naštel tri možne odzive na Trumpove carine. EU bi lahko zamrznila sprejemanje lani doseženega trgovinska sporazuma z ZDA, možna je uvedba carin na ameriško blago, ki so do 6. februarja zamrznjene, tretja možnost pa je uporaba instrumenta EU proti gospodarski prisili, ki jo izvajajo tretje države. Gre za tako imenovano 'bazuko'.

Lescure se je strinjal s Klingbeilom, da Trump s carinskimi grožnjami izsiljuje. "Izsiljevanje med 250-letnimi zavezniki, med prijatelji, je nesprejemljivo," je dejal francoski finančni minister.

"Evropejci moramo ostati enotni in usklajeni v svojem odzivu ter biti tudi pripravljeni uporabiti vsa orodja EU, ki jih imamo na voljo," je dejal. "Odločeni smo braniti svojo suverenost," ministra še povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Lescure je napovedal skorajšnje srečanje finančnih ministrov skupine G7, na katerem bodo razpravljali o perečih vprašanjih, vključno z Grenlandijo. Skupini trenutno predseduje Francija, članice pa so tudi ZDA.

Klingbeil je še dejal, da je Trump z grožnjami dosegel limit.

Na Trumpove grožnje s carinami se je danes odzval tudi britanski premier Keir Starmer. Spor glede Grenlandije mora biti po njegovih besedah razrešen "z mirno razpravo med zavezniki", ne pa z vojaškim posredovanjem ali trgovinsko vojno. Britance je pozval, naj stopijo skupaj.

Gre za zakonodajni mehanizem, namenjen prav takšnim primerom, ko tuje države z gospodarskimi pritiski poskušajo uveljaviti svoje politične interese. Prvotno je bil zasnovan za odvračanje Kitajske, Evropi pa bi omogočil, da uvede carine in naložbene omejitve proti državam, ki kršijo pravila. Instrument, sprejet leta 2023, kot možne protiukrepe v primeru izsiljevanja, ki bi ga izvajale tretje države, med drugim predvideva omejitve trgovine in naložb na trgu 27 držav s 450 milijoni prebivalcev.

Uporabo 'bazuke' bo članicam EU po napovedih predlagal francoski predsednik Emmanuel Macron. Nemčija obotavlja predvsem zaradi zaščite svojega izvozno naravnanega gospodarstva.

NBC News na vprašanje, ali bodo ZDA uporabile silo za prevzem nadzora nad Grenlandijo, od Trumpa ni dobil komentarja, je pa zagotovil, da bo svoje grožnje o uvedbi carin "100-odstotno izpolnil", če dogobor o Grenlandiji en bo dosežen.

Po njegovem mnenju bi se morali sicer evropski voditelji osredotočiti na Rusijo in Ukrajino, ne na Grenlandijo.

"Nato že 20 let govori Danski, da mora odstraniti rusko grožnjo z Grenlandije. Na žalost Danska ni bila sposobna glede tega narediti nič. Zdaj je napočil čas in to bo narejeno," pa je Trump ponoči zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.

Pri prizadevanjih za pridobitev nadzora nad avtonomnim danskim ozemljem je Trumpa v nedeljo podprl tudi finančni minister Scott Bessent. V pogovoru za televizijo NBC je menil, da je mogoče Grenlandijo braniti le, če postane del ZDA. V tem primeru namreč obramba sploh ne bi bila potrebna, saj da drugi priznavajo ameriško moč. Poleg tega se ZDA po njegovih besedah pri nacionalni varnosti ne bodo zanašale na druge.

"Konflikta ne bo, ker so ZDA trenutno najbolj vroča država na svetu. Smo najmočnejša država na svetu. Evropejci izžarevajo šibkost. ZDA izžarevajo moč," je Bessent dejal v izjavah, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Trump grozi z 10-odstotnimi carinami na blago iz Danske, Norveške, Švedske, Francije, Nemčije, Združenega kraljestva, Nizozemske in Finske, ki so kot prve napotile manjše število vojakov na Grenlandijo. Veljati bi začele 1. februarja, naknadno pa bi se lahko zvišale na 25 odstotkov.

S Trumpom se strinja madžarski zunanji minister Peter Szijjártó, ki meni, da "to ni vprašanje EU".

Čeprav je Madžarska članica vojaškega zavezništva NATO in Evropske unije, velja premier Viktor Orbán za enega najtesnejših zaveznikov ruskega predsednika Vladimirja Putina v Evropi. Orbána so njegovi zavezniki v Natu in EU že prej obtožili spodkopavanja solidarnosti proti Rusiji.

Leta 2024 je tudi napovedal, da Madžarska ne bo sodelovala v nadaljnjih prizadevanjih pod vodstvom Nata za usklajevanje varnostne pomoči in usposabljanja za Ukrajino.

O odzivu, ki bi lahko vključeval uvedbo carin na uvoz ameriškega blaga v vrednosti več kot 90 milijard evrov v EU ali sprožitev instrumenta Unije za zaščito pred gospodarsko prisilo – tako imenovano "bazuko" EU, so že v nedeljo razpravljali predstavniki članic EU. 

Po navedbah predsednika Evropskega sveta Antonia Coste, ki bo za četrtek sklical izredni vrh EU na temo Grenlandije, so se strinjali, da bi carine spodkopale transatlantske odnose.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem v nedeljo zvečer o napetostih v zvezi z Grenlandijo govorila s šefom Nata ter voditelji Francije, Združenega kraljestva, Nemčije in Italije. "Vedno bomo ščitili naše strateške ekonomske in varnostne interese," je ob tem zapisala na družbenem omrežju X.

Že v nedeljo je danska premierka Mette Frederiksen dejala, da se "Evropa ne bo pustila izsiljevati".. Evropski voditelji so sicer izdali skupno izjavo, v kateri so poudarili, da Trumpove grožnje s carinami "spodkopavajo transatlantske odnose in prinašajo tveganje eskalacije".. 

Danska se medtem trudi, da bi spor uredili po diplomatski poti. Generalnemu sekretarju Nata Marku Rutteju so predlagali, naj zavezništvo na Grenlandiji začne z operacijami izvajanja nadzora, je dejal danski obrambni minister Troels Lund Poulsen, potem ko se je skupaj z grenlandsko zunanjo ministrico Vivian Motzfeldt v Bruslju sestal z njim.

Ob tem je dejal, da so ZDA pomembne za varnost Evrope. "Evropa veliko stvari ne more rešiti sama," je priznal Poulsen, a dodal, da nekatere izjave ameriškega predsednika "resnično bolijo".

"Pogovarjali smo se o tem, kako pomembna je Arktika - vključno z Grenlandijo - za našo kolektivno varnost in kako Danska povečuje naložbe v ključne zmogljivosti. Kot zavezniki bomo še naprej sodelovali pri teh pomembnih vprašanjih," pa je po srečanju na družbenem omrežju zapisal Rutte.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas, ki se je danes prav tako sestala z Lundom Poulsenom in Motzfeldt, je na spletu sporočila, da je varnost na območju Arktike skupen transatlantski interes in nekaj, o čemer se lahko pogovarjajo z ameriškimi zavezniki. Ob tem je opozorila, da grožnje s carinami niso pravi način in da suverenost ni namenjena trgovanju.

"Nimamo želje začeti prepira, toda vztrajali bomo pri svojem. Evropa ima na voljo vrsto orodij za zaščito svojih interesov," je zapisala Kallas ter poudarila, da Danska in Grenlandija nista sami.

Predstavniki danske vlade hkrati nadaljujejo diplomatska usklajevanja z evropskimi zaveznicami o odzivu na grožnje ameriškega predsednika z uvedbo carin na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost v minulih dneh poslale manjše število vojakov.

Izvidniška ekipa nemške vojske je po zaključku misije sicer že odšla z Grenlandije. Petnajst vojakov je zapustilo arktični otok s civilnim letalom, ki je poletelo proti danski prestolnici Kopenhagen.