Po zaostrovanju napetosti med ZDA in Evropo zaradi vse izrazitejših teženj Washingtona po prevzemu Grenlandije je ameriški predsednik Donald Trump po sredinem pogovoru z Markom Ruttejem ob robu ekonomskega foruma v Davosu sporočil, da sta oblikovala okvir za dogovor glede prihodnosti Grenlandije in celotnega območja Arktike.
Trump se je pred tem odrekel možnosti uporabe sile za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, nato pa tudi preklical grožnjo z dodatnimi carinami za evropske države, ki so v luči njegovih groženj na otok kot prve napotile manjše število vojakov.
Podrobnosti dogovora med Ruttejem in Trumpom niso znane, kot pa je v pogovoru za ameriški Fox News dejal prvi mož severnoatlantskega zavezništva, je potrebnega še veliko dela. "Imamo zelo dober dogovor za začetek resnega dela na teh vprašanjih," je dejal.
Dodal je, da sta se strinjala, da je treba preučiti, kako bi lahko Nato prispeval k zagotavljanju varnosti celotne arktične regije. Napovedal je nadaljevanje pogovorov, tudi med ZDA ter Dansko in Grenlandijo, ki naj bi vključevali iskanje načinov za preprečitev dostopa Rusije in Kitajske do gospodarstva Grenlandije.
"Zelo je osredotočen na to, kaj lahko storimo, da zaščitimo to veliko arktično regijo, kjer se odvijajo spremembe in kjer so Kitajci in Rusi vse bolj dejavni. To je bilo v središču najinih razprav," je dejal v pogovoru za Fox News, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije.

Na vprašanje, če bo Grenlandija v skladu z okvirom dogovora ostala del Danske, je odgovoril, da se o tem s predsednikom nista pogovarjala.
Tudi Trump v sredo v Davosu ni razkril, ali okvir dogovora izpolnjuje njegovo zahtevo po ameriškem lastništvu otoka.
ZDA in Danska naj bi se pogajali o obrambnem sporazumu o Grenlandiji
ZDA in Danska se bosta pogajali o preoblikovanju obrambnega sporazuma iz leta 1951, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal vir, seznanjen z vsebino sredinih pogovorov med predsednikom ZDA in vodjo Nata.
Sporazum, ki so ga nazadnje posodobili leta 2004, ameriški vojski že sedaj omogoča skoraj popolno svobodo delovanja na ozemlju Grenlandije, vendar pa morajo o tem vnaprej obvestiti tamkajšnje oblasti. ZDA tudi nimajo suverenosti nad ozemljem svoje edine vojaške baze na Grenlandiji, o čemer naj Trump in Rutte ne bi razpravljala.
Podrobnosti o njunih pogovorih niso znane, tudi sicer pa je potrjenih malo informacij glede okvira za dogovor o Grenlandiji in širši arktični regiji, o katerem sta se dogovorila v sredo ob robu Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu.
Predstavnica Nata Allison Hart je medtem dejala, da bodo pogajanja med Dansko, Grenlandijo in Združenimi državami potekala tudi naprej, skupen cilj pa naj bi bilo zagotoviti, "da Rusija in Kitajska nikoli ne bosta pridobili oporišča – gospodarskega ali vojaškega – na Grenlandiji".
A številni so bili do pogovora med Trumpom in Ruttejem precej bolj kritični. Grenlandska poslanka v danskem parlamentu Aaja Chemnitz Larsen je dejala, da Nato nima mandata za pogajanja o čemer koli v zvezi z Grenlandijo brez sodelovanja Grenlandcev. "Nič o nas brez nas," je zapisala in zamisel, da bi zavezništvo odločalo o suverenosti Grenlandije ali mineralnem bogastvu, označila za "popolnoma nesprejemljivo".
Enako je dejal danski poslanec Sascha Faxe, ki je za Sky News povedal, da sporazum, ki ga omenja Trump, ni resničen: "Brez sodelovanja Grenlandije ne more biti sporazuma. Zelo jasni so - Grenlandija ni naprodaj."
Merz pozdravil Trumpov umik groženj glede Grenlandije in carin
Nemški kancler Friedrich Merz je danes na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu pozdravil odločitvi ameriškega predsednika Trumpa, ki se je v sredo odrekel možnosti uporabe sile za prevzem Grenlandije in preklical grožnjo s carinami za evropske države. Posvaril je tudi pred svetom, v katerem šteje samo moč, rekoč da je nevaren.
"Vsaka grožnja, da bi s silo prevzeli evropsko ozemlje, bi bila nesprejemljiva," je poudaril Merz in odločitev Trumpa, da se odreče možnosti uporabe sile za prevzem Grenlandije, označil za pravo pot.
Kot korak v pravo smer je pozdravil tudi Trumpov umik grožnje s carinami za evropske države, ki so v luči njegovih teženj na arktični otok napotile manjše število svojih vojakov. "Nove carine bi prav tako spodkopale temelje transatlantskih odnosov," je opozoril kancler, ki tako kot Trump meni, da Rusija predstavlja grožnjo v arktični regiji in da mora Evropa za zaščito skrajnega severa storiti več.
Po njegovih besedah je spremljati napetosti med Evropo in ZDA frustrirajoče. "Diktatorji imajo morda podrejene, mi pa moramo biti partnerji in zanesljivi prijatelji," je dejal in ohranitev zveze Nato izpostavil kot bistveno.
Ob tem je ocenil, da je svet vstopil v obdobje "politike velesil". "Globalna vodilna vloga ZDA je ogrožena, na kar se Washington odziva z radikalnim preoblikovanjem svoje zunanje in varnostne politike," je dejal in omenil Kitajsko, ki da se je s "strateško daljnovidnostjo" prebila med velesile.
"Ta novi svet velesil se gradi na moči (...). Ni prijetno mesto," je pripomnil in ocenil, da je svet, v katerem šteje samo moč, nevaren.
Grenlandski premier ne ve, kaj sta se pogovarjala Trump in Rutte
Nihče razen Grenlandije in Danske ni pristojen za sklepanje dogovorov o Grenlandiji in Danski brez njunega sodelovanja, je danes opozoril grenlandski premier Jens Frederik Nielsen. Dodal je, da ni seznanjen z vsebino okvirnega dogovora glede Grenlandije, ki je potekal med Trumpom in Ruttejem.
Nielsen je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci pojasnil, da ni bil del pogovora med ameriškim predsednikom in generalnim sekretarjem Nata, ki je potekal v sredo ob robu ekonomskega foruma v Davosu.
"Imamo nekaj meja, ki jih ne bomo prestopili ... Moramo spoštovati našo ozemeljsko integriteto. Moramo spoštovati mednarodno pravo, suverenost," je komentiral Nielsen, ki pa je bil vesel Trumpovih besed v Davosu, da ne bo uporabil sile.
Vir, ki je seznanjen s pogovorom med Trumpom in Ruttejem, je AFP danes povedal, da sta se pogovarjala o možnosti ponovnih pogajanj med ZDA in Dansko o obrambnem paktu za Grenlandijo iz leta 1951. O tem, da bi ameriške vojaške baze na otoku prešle pod pristojnost ZDA, se Trump in Rutte nista pogovarjala, je dejal vir.


























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.