"Če pogledamo krepitve (obrambnih izdatkov), so te res osupljive. (...) Leta 2025 je bilo za obrambo namenjenih 90 milijard več kot leto prej," je na novinarski konferenci glede obrambnih izdatkov zaveznic povedal Rutte.
Po njegovih navedbah skoraj vse zaveznice izpolnjujejo cilj dveh odstotkov BDP. "Albanija, Češka in Slovenija lani tega niso dosegle, vendar so se jasno zavezale, da bodo letos presegle dva odstotka BDP," je dejal.
Ob tem je Rutte poudaril, da gre pri trojici za manj kot milijardo dolarjev sredstev, ki jih trenutno ne namenjajo za obrambo, in dodal, da je to dokaj majhna številka v primerjavi z obsežnimi skupnimi obrambnimi izdatki zaveznic.
"Prejemamo poročila vseh zaveznic, da resnično krepijo obseg porabe. In že so mnoge pri petih oziroma 3,5 odstotkih. (...) Slika je torej resnično dobra. In to je nujno, ker se moramo braniti," je še dodal.
Prav jutri bo sicer v Bruslju potekalo zasedanje obrambnih ministrov zveze Nato, ki bo namenjen predvsem pripravam na julijski vrh zavezništva v Turčiji. Zasedanja se bo udeležil tudi slovenski minister za obrambo Valentin Hajdinjak.
Rutte že pisal Golobu
Njegove izjave sledijo pismu, ki ga je Rutte poslal nekdanjemu premierju Robertu Golobu in v katerem je Slovenijo obtožil, da je dejanska slovenska poraba za osnovne obrambne izdatke precej nižja od dveh odstotkov BDP, kolikor navaja vlada.
Opozoril je, da je bilo povišanje izdatkov glede na ocene njegovega osebja doseženo z vključevanjem projektov, ki ne sodijo v dogovorjeno opredelitev osnovnih obrambnih izdatkov. Če te izločimo, je Slovenija lani po navedbah Rutteja za osnovne obrambne izdatke namenila okoli 1,6 odstotka BDP, kar je približno 300 milijonov evrov manj.
Kateri projekti so sporni, iz pisma ni razvidno, v tedanjem kabinetu predsednika vlade pa so v odzivu zagotovili, da je vlada "za obrambo namenila najvišji obseg sredstev doslej in Slovenijo pripeljala do izpolnitve dolgoletne zaveze, da za obrambo nameni dva odstotka BDP".
Zaveznice so se leta 2014 v Walesu dogovorile, da bodo izdatke za obrambo zvišale na dva odstotka BDP, na vrhu v Haagu junija lani pa so se zavezale k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Od tega bi 3,5 odstotka namenile za naložbe neposredno v obrambo, 1,5 odstotka pa za naložbe, povezane z njo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.