Rutte pozval obrambno industrijo k večjemu tveganju

Generalni sekretar Nata Mark Rutte, ki je nagovoril udeležence foruma o obrambni industriji v romunski prestolnici, je priznal, da podjetja gledajo na svoje delničarje in čakajo, da vlade podpišejo dolgoročne pogodbe. A hkrati je zagotovil, da so politična volja, denar in povpraševanje na voljo, ko gre za vlaganja v obrambo.

"Ne dovolite, da vas strah pred prihodnjimi presežnimi zmogljivostmi odvrne od izpolnjevanja resničnih potreb, s katerimi se soočamo danes. Popolnoma sem prepričan, da bo tisto, kar proizvajate, kupljeno," je dodal.

Rutte je industriji ponudil dogovor – če bo povečala obseg dobave, razširila obstoječe proizvodne linije in odprla nove, bo Nato storil vse, kar je v njegovi moči, da pospeši javna naročila in dodatno podpre inovacije. Dodal je, da bo vlade spodbujal, naj držijo svojo besedo in podpišejo pogodbe s podjetji.

Rutte je v govoru spomnil, da so voditelji članic Nata na junijskem vrhu zavezništva v Haagu potrdili dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Po mnenju voditeljev so te naložbe potrebne za soočanje z varnostnimi grožnjami.

Opozoril je tudi, da so grožnje, s katerimi se sooča svet, resnične in dolgotrajne. Nevarnost, ki jo predstavlja Rusija, se ne bo končala, tudi če se bo končala agresija proti Ukrajini, je dejal. "Rusija bo v bližnji prihodnosti ostala destabilizirajoča sila v Evropi in svetu," je poudaril. Dodal je, da Rusija sodeluje tudi z državami, kot so Kitajska, Severna Koreja in Iran. Te države širijo svoje sodelovanje v obrambni industriji na raven, kakršne še ni bilo, in se pripravljajo na dolgoročno soočenje, je še sporočil v nagovoru. 

Pogajalci Sveta EU in Evropskega parlamenta so medtem v sredo dosegli začasni dogovor za spodbujanje naložb v obrambo v okviru trenutnega proračuna EU, da bi implementirali pobudo za ponovno oborožitev Evrope, katere namen je krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti. Dogovor med drugim omogoča pridružitev ukrajinskih podjetij obrambnemu skladu.

"Dogovor o spodbujanju naložb v obrambo v okviru trenutnega proračuna EU je pomemben mejnik pri izvajanju načrta ReArm in pri napredku EU na poti h krepitvi naše obrambne pripravljenosti do leta 2030," je povedal danski obrambni minister Troels Lund Poulsen, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.

Tudi danska ministrica za evropske zadeve Marie Bjerre je poudarila pomen dogovora in zagotovila, da je Evropa odločena vlagati v svojo varnost. "Z odprtjem ključnih programov EU za naložbe v obrambo krepimo prizadevanja za okrepitev evropske obrambne industrijske in tehnološke baze. To je nujen korak k močnejši, bolj odporni in sposobnejši Evropi, ki bo do leta 2030 sposobna braniti sama sebe," je dodala.

Poljska namerava uvesti obsežen program prostovoljnega vojaškega usposabljanja za vse državljane. Začetna faza projekta, imenovanega V pripravljenosti, se bo začela 22. novembra, program pa bo v celoti začel delovati prihodnje leto. Poljske oborožene sile načrtujejo leta 2026 v okviru različnih vojaških tečajev usposobiti skupno 400.000 državljanov.

"Živimo v najnevarnejših časih od druge svetovne vojne. Za našo mejo divja vojna, v Baltskem morju potekajo sabotaže, v kibernetskem prostoru pa spopadi," je opozoril minister za obrambo Wladyslaw Kosiniak-Kamysz.

V luči tega je Varšava pripravila obsežen program prostovoljnega usposabljanja. Namenjen je vsem poljskim državljanom, ki želijo sodelovati. Program je razdeljen na štiri sklope, in sicer na osnove varnosti, usposabljanje za preživetje, prvo pomoč in kibernetsko varnost.

Poljska, ki meji na rusko zaveznico Belorusijo, Ukrajino in rusko eksklavo Kaliningrad, si že dlje časa prizadeva okrepiti lastno obrambo. Za njo porabi večji delež svojega BDP kot katera koli druga članica Nata. Poljska vojska šteje okoli 210.000 pripadnikov, a si jih v prihodnjih letih prizadeva povečati na 300.000.