Trump slavi 'zmago zahodne civilizacije' in se jezi na Španijo

Voditelji članic zveze Nato so na vrhu zavezništva v Haagu še uradno potrdili dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035,  kar se je napovedovalo že pred dnevi.

"Zaveza k zvišanju izdatkov se bo imenovala haaška obrambna zaveza. To je velikanska zmaga za ZDA, ker smo nosili nepravično breme, pa tudi zmaga za Evropo in zahodno civilizacijo," je na novinarski konferenci po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal ameriški predsednik Donald Trump. Ko bodo zaveznice izdatke zvišale na pet odstotkov BDP, kot so se zavezale, bo to po njegovih besedah pomenilo dodatnih 1000 milijard dolarjev za skupno obrambo.

Ob tem je bil kritičen do Španije, ki ne namerava izpolniti cilja, in njen odnos do Nata označil za nepravičnega. "Ne razumem, v čem je problem," saj gre španskemu gospodarstvu zelo dobro, je dejal. Odnos Španije do Nata je označil za nepravičnega in ob tem Madridu zagrozil s trgovinskimi ukrepi.

Španski premier Pedro Sanchez je po koncu vrha ponovil, da bo Španija svoje obveznosti do zavezništva izpolnila, ne da bi za obrambo namenila več kot 2,1 odstotka BDP na leto. "To je dovolj in v skladu z našim socialnim modelom," je zatrdil socialistični premier Sanchez. Zatrdil je, da je tako v sprejeti izjavi kot v pismih, ki si jih je izmenjal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem, Madridu zagotovljena "prožnost", da sledi svoji poti glede naložb.

Po Sanchezovih besedah obstajajo smernice, dogovorjene z Natom, glede tega, koliko naj Španija prispeva k obrambnim zmogljivostim zavezništva. Španska vojska mi je zagotovila, da lahko te zahteve izpolni z dvema odstotkoma BDP, je dejal.

Čeprav sta oba sodelovala na vrhu v Haagu, se Trump in Sanchez nista srečala. Po poročanju španskih medijev naj bi se premier namerno izogibal ameriškemu predsedniku.

Slovensko delegacijo je na srečanju vodil predsednik vlade Robert Golob, ki je že predhodno napovedal, da skupni izjavi na vrhu ne bo nasprotoval, saj vključuje dovolj varovalk. 

"Edina že sprejeta zaveza za Slovenijo (...) je zaveza, da bomo v letošnjem letu za obrambne izdatke namenili dva odstotka, to postopoma dvigovali za 0,2 odstotka letno do leta 2030, ko bomo dosegli tri odstotke za obrambne namene," je po vrhu povedal Golob. To določa nedavno spremenjena resolucija o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, je spomnil.

Napovedal je, da bodo v izogib nesporazumom v prihodnjih tednih pripravili vrsto srečanj, na katerih bodo določili, za kaj točno bo Slovenija namenila ta sredstva.

Zaenkrat omenjena slovenska resolucija predvideva, da bosta dva odstotka BDP namenjena izpolnitvi v začetku junija potrjenih Natovih ciljev na področju obrambnih zmogljivosti, en odstotek pa za projekte, kot so kibernetska varnost, satelitska tehnika, odprava ozkih grl na prometni infrastrukturi in bolnišnične kapacitete. Te naložbe bodo v skladu z Natovo metodologijo iz leta 2018, je pojasnil Golob.

Ena od varovalk, ki jih je omenjal Golob, je vmesni pregled leta 2029, ko bodo glede na tehnološki razvoj in razmere v svetu znova preučili, čemu se bodo zavezali za obdobje 2030-35. Druga pa je fleksibilnost pri definiciji izdatkov, je dejal.

Če bodo v okviru pregleda potrdili, da cilj za osnovne obrambne potrebe in cilje zmogljivosti ostaja pri 3,5 odstotka BDP, bo morala Slovenija po premierjevih besedah temu namenjene proračunske izdatke do leta 2035 zvišati samo še za 0,5 odstotka.

Slovenija medtem projektov za financiranje v okviru cilja v višini 1,5 odstotka BDP še ni načrtovala, je pojasnil Golob. Je pa ocenil, da se marsikateri projekt že izvaja, predvsem na področju raziskav in razvoja ter odpornosti, vključno s sistemom za zaščito in reševanje.

"Jaz sem zadovoljen, da se je za zaprtimi vrati Sloveniji uspelo izpogajati za to, da ostaja pri svojih zavezah, ki so bile že potrjene v državnem zboru. To je tisto, kar je najbolj pomembno. In verjamem, da ko se bodo tudi domači akterji s tem seznanili, bo tudi njim lažje razumeti, na kateri točki so mogoče reagirali prehitro in pozivali k nečemu, kar nikoli sploh ni bilo potrebno," je dejal glede pozivov koalicijskih strank SD in Levica, naj na vrhu ne podpre skupne izjave.

V povezavi z očitki Levice in SD je pred samih vrhom govoril o "PR igrah". "Bilo je ogromno nastopov za javnost. Ampak to ne šteje. Tisto, kar šteje, je, kaj je Slovenija uspela izpogajati. Vse ostalo so igre za lastno javnost. Mi ne nastopamo, mi imamo odgovornost do državljank in državljanov in to je edino kar šteje," je poudaril.

V Levici nismo in nikoli ne bomo podprli zavez, da se izdatki za orožje dvignejo, je danes v odzivu dejala koordinatorica Levice Asta Vrečko. V Levici po njenih besedah podpirajo politiko miru in ostajajo trdno prepričani, da zviševanje proračunskih sredstev na račun oboroževanja ni prava pot. "Dokler smo mi v vladi in politiki, bomo temu nasprotovali," je dejala.

Na vprašanje, da je Levica del vlade, ki je deklaracijo o dvigu izdatkov podprla, je Vrečko odvrnila, da o tem na vladi ni bilo razprave in da gre za zavezo predsednika vlade. Potrdila je, da so sicer prejeli izhodišča za udeležbo premierja na vrhu Nata, v katerih pa po njenih besedah ni pisalo, da bo Slovenija zvišanje izdatkov podprla.

"Tam notri (...) tudi piše, da Slovenija ostaja zavezana resoluciji, ki jo je sprejela v državnem zboru, česar v Levici nismo podprli in smo tudi sklicali posvetovalni referendum na to temo," je pojasnila. "To stališče Levice ni politikantstvo, to je naša osnovna politika, da delamo za ljudi, ne za orožje," je odgovorila na vprašanje o besedah premierja Goloba, ki je nasprotovanje dvigu znotraj vlade označil za predstavo za javnost.

Dvigu izdatkov nasprotujejo tudi v stranki SD, kjer so minuli petek posvarili pred njegovimi negativnimi posledicami za evropske družbe. Stranka je sicer predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki med drugim predvideva tudi dvig izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030, podprla.

Del slovenske delegacije v Haagu sta sicer tudi zunanja ministrica Tanja Fajon in obrambni minister Borut Sajovic. Prva je poudarila, da je nujno, da mirovni sporazum, s katerim se bo končala ruska agresija, vsebuje jasna varnostna jamstva za Ukrajino.

Voditelji v Haagu so danes ponovili  tudi svojo zavezanost kolektivni obrambi. "Ponovno potrjujemo svojo trdno zavezanost kolektivni obrambi, kot je zapisano v 5. členu washingtonske pogodbe - da je napad na enega napad na vse," piše v dokumentu.

Ta zajema tudi nadaljnjo podporo Ukrajini, rekoč da njena varnost prispeva k varnosti celotnega bloka, ne vsebuje pa omembe morebitnega prihodnjega ukrajinskega članstva v zavezništvu.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je na novinarski konferenci po zasedanju dejal, da so zaveznice sprejele pomembne zaveze v odziv na pomembne grožnje. "Zaveznice so skupaj položile temelje za močnejši, pravičnejši in smrtonosnejši Nato," je dejal.

"To pomeni, da ne glede na izzive, s katerimi se soočamo, bodisi z Rusijo ali terorizmom, kibernetskimi napadi, sabotažami ali strateškim tekmovanjem, ta zveza je in bo ostala pripravljena, voljna in sposobna braniti vsak centimeter zavezniškega ozemlja," je poudaril.

Ob tem je ponovil, da so ZDA zavezane Natu in kolektivni obrambi, kar da je danes tudi jasno povedal predsednik Donald Trump. Ponovil je tudi, da je pot Ukrajine v zavezništvo nepovratna.

Pred Trumpovim prihodom na vrh je Rutte nanj naslovil pismo, v katerem je pohvalil nedavne ameriške napade na Iran in napovedal, da bo republikanec v Haagu dosegel nov velik uspeh. Na vprašanje, ali mu je bilo nerodno, ker je Trump pismo objavil na družbenih omrežjih, je Rutte odvrnil, da v tem ne vidi problema, saj da v pismu ni ničesar, kar bi moralo ostati tajno.

Generalni sekretar je sicer v vrsti sporočil hvalil "odločno ukrepanje" ZDA proti Iranu. "Gospod predsednik, dragi Donald, čestitam in hvala za vaše odločno ukrepanje v Iranu, ki je bilo resnično izjemno in nekaj, česar si nihče drug ni upal storiti. Zaradi tega smo vsi varnejši," se glasi sporočilo.

Pohvalil je tudi pritisk, ki ga Trump izvaja na zaveznike, da ti povečajo svojo vojaško porabo: "Evropa bo plačala veliko, kot bi tudi morala, in to bo vaša zmaga," je po poročanju Al Jazeere dejal Rutte in dodal, da je Trump dosegel tisto, kar "ni uspelo nobenemu ameriškemu predsedniku v desetletjih".

Rutte je v sporočilih prav tako podvomil o vrednosti gospodarskih in varnostnih partnerstev ZDA z zaveznicami Nata v Evropi in Kanadi.

Uradno na današnje zasedanje ni bil povabljen ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki pa se je kljub temu že v torek mudil v Haagu. Med drugim se je sestal z Ruttejem, predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo, ki so mu zagotovili nadaljnjo podporo v vojni z Rusijo.

Danes se bo Zelenski predvidoma srečal s predsednikom ZDA Trumpom ter voditelji Nemčije, Francije, Italije, Poljske in Združenega kraljestva.