S ponarejenimi recepti iz zdravstvene blagajne iztržili več kot 175.000 evrov

Lekarne so tako z izdajanjem lažnih receptov služile dvojno. Enkrat so za neizdana zdravila zaračunale zdravstvenim zavodom, hkrati pa so zdravila lahko prodajale tudi na črnem trgu.

Zadnji tak primer se je zgodil v Sarajevu. Farmacevti so izrabili identiteto več kot dvesto pacientov, piše Radio Svobodna Evropa. Iz zdravstvene blagajne so s ponarejenimi recepti iztržili več kot 350.000 mark (175.000 evrov). Številka ni dokončna, saj preiskava še poteka.

V sarajevsko afero je bil med drugim vpleten tudi farmacevt Miro Banović iz Zenice, ki ima v Federaciji BiH v različnih kantonih šest lekarn. Zaradi zlorabe zdravil na recept je bil leta 2017 že obsojen na 18 mesecev zapora. V njegovih lekarnah so se nezakonito prodajali apaurin, lexilium in ketonal, ki spadajo med opojne droge in psihotropne snovi. V začetku letošnjega leta pa je sarajevski zavod za zdravstveno zavarovanje zaradi lažnih receptov z Banovićem prekinil pogodbo.

Banović je povedal, da gre za kolateralno škodo in da je njegova lekarna zaradi prekinitve omenjene pogodbe materialno oškodovana. Po njegovih besedah je zdravstveni zavod prekinil sodelovanje zaradi pomanjkljivega nadzora pri izdaji zdravil na recept v njegovi lekarni.

"Šlo je za enega tehnika, ki ga zdaj ni več. V lekarni je delal eno leto, ko je nadomeščal farmacevtko na porodniški. Mi pa nismo preverjali vsakega zaposlenega in spremljali njegove evidence," je dejal Banović. Po njegovem je prakso izdajanja zdravil na recept spremenila pandemija covida-19.

So v prevare vpleteni tudi zdravniki?

Sarajevsko tožilstvo je sicer od uprave sarajevskega zdravstvenega doma ločeno ovadbo o lažnih receptih prejelo že decembra 2021, a se uradno preiskava še ni začela. Na tožilstvu namreč pravijo, da še zmeraj zbirajo dokaze, več informacij pa zaradi varstva informacij ne morejo posredovati.

"Direktor sem postal 1. septembra 2021 in že sredi istega meseca sem dobil informacijo, da se pišejo recepti za ljudi, ki terapije sploh ne potrebujejo," je povedal direktor sarajevskega Centra za javno zdravje Abel Baltić.

V Centru za javno zdravje je sicer v devetih zdravstvenih domovih zaposlenih okoli 2000 ljudi, ki skrbijo za okoli 400.000 pacientov. Vsak zdravnik ima svoje edinstveno geslo za dostop do sistema elektronskih receptov. Sistem upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje kantona, dostop do sistema pa ima 176 lekarn.

Baltić pravi, da je sestavil disciplinsko komisijo in ugotovil, da so bili vsi lažni recepti napisani z gesli šestih zdravnikov, zoper katere je vložil kazensko ovadbo. Med disciplinsko preiskavo, pravi Baltić, so zdravniki zanikali, da bi pisali lažne recepte. Trdili so, da so bila njihova gesla zlorabljena.

Zdravstveni dom Sarajevo je o celotnem primeru obvestil Kantonalni urad Sarajevo za boj proti korupciji. Slednji je med preiskavo ugotovil, da gre za gesla devetih in ne šestih zdravnikov. Skupaj naj bi zlorabili najmanj 209 pacientov.

Direktor urada Erduan Kafedžić je povedal, da so na lažne recepte predpisali 28 zdravil, zdravstveno blagajno pa s tem oškodovali za več kot 357.000 mark (približno 182.000 evrov).