S sekiro nad šolo, s psihiatrije pobegnil v Kolumbijo, za vrnitev 200 tisočakov

Gre za danes 35-letnega Georga R., ki je septembra 2009 kot 18-letni dijak z molotovkami in sekiro napadel svojo nekdanjo šolo v bavarskem Ansbachu. V napadu je bilo poškodovanih 15 ljudi.

Leta 2010 ga je deželno sodišče obsodilo na devet let mladoletniškega zapora, hkrati pa odredilo njegovo časovno neomejeno namestitev v forenzični psihiatrični bolnišnici, saj je presodilo, da zaradi duševnega stanja predstavlja nevarnost za okolico.

Šestnajst let po napadu je sledil nov zaplet. Avgusta lani je Georg R., ki je bil po oceni strokovnjakov takrat obravnavan kot nenevaren, izkoristil nenadzorovan izhod iz psihiatrične bolnišnice v Erlangnu in pobegnil iz Nemčije.

Njegova pot se je končala v Kolumbiji, kjer so ga po približno dveh tednih izsledili in prijeli.

Ker so nemške oblasti ocenile, da prevoz z rednim letalom ni varen, so za njegovo vrnitev organizirale poseben čarterski let. Prav ta je glavni razlog, da je operacija stala približno 195.000 evrov.

Ko je bil Georg R. novembra lani vrnjen v Nemčijo, je tožilstvo v Ansbachu javno napovedalo, da bo skušalo stroške izterjati od njega.

Toda po dodatnem pravnem pregledu se je izkazalo, da takšna možnost sploh ne obstaja.

Kot je za Focus Online potrdil višji državni tožilec Jonas Heinzlmeier, je bilo preverjeno, ali obstaja pravna podlaga za povračilo stroškov, vendar je odgovor negativen. Razlog sega v leto 2010.

Ob izreku sodbe je namreč deželno sodišče uporabilo določbo nemškega Zakona o mladoletniškem sodstvu, ki omogoča, da se mladoletnemu storilcu ne naloži plačila stroškov postopka.

Sodišče je takrat odločilo prav to – Georgu R. ni bilo treba nositi stroškov postopka.

Ker nemško pravo med te stroške uvršča tudi stroške izvrševanja sodbe, to pomeni, da država danes od njega ne more zahtevati niti povračila skoraj 195.000 evrov, porabljenih za njegovo izsleditev in vrnitev iz Kolumbije.

Račun bo zato v celoti ostal na plečih davkoplačevalcev, ker je sprožilo val jeze v javnosti. 

Zanimivo je, da se Georg R. s pobegom iz psihiatrične bolnišnice po nemškem pravu ni kazensko odgovarjal. Njegov pobeg pomeni zgolj kršitev hišnega reda ustanove, ne pa novega kaznivega dejanja.

To pomeni, da je bila celotna mednarodna iskalna akcija izvedena na podlagi že pravnomočne sodbe iz leta 2010, naloga za izvršitev ukrepa in kolumbijske zakonodaje o tujcih.

Georg R. je po vrnitvi znova nameščen v forenzični psihiatrični bolnišnici Klinikum am Europakanal v Erlangnu.

Tudi to pa spet razburja javnost. Po informacijah Focus Online ima trenutno odobreno t. i. stopnjo sprostitve C, kar pomeni, da se lahko brez spremstva giblje po območju bolnišnice in odide tudi v mesto.

Mesečno prejema 76 evrov žepnine, redno obiskuje terapevtske pogovore z zdravniki in zdravstvenim osebjem, psihiatričnih zdravil pa že nekaj let ne jemlje redno.

Po navedbah nemških medijev sicer njegova skorajšnja odpustitev iz ustanove trenutno ni predvidena.

Razkritje je v Nemčiji sprožilo razpravo o dveh vprašanjih. Prvo je, kako je lahko pacient, ki je bil zaradi nevarnosti za okolico nameščen v forenzični psihiatrični bolnišnici, sploh dobil možnost nenadzorovanega izhoda, ki ga je izkoristil za pobeg na drugo celino.

Drugo pa je pravno vprašanje, ali je smiselno, da država tudi v primerih tako dragih mednarodnih operacij nima nobene možnosti zahtevati povračila stroškov od storilca.

Primer skrbi za nemalo razburjenja, kritiki pa pravijo, da se bo spet tresla gora, rodila pa miš, saj da podobnih določil, ki obsojencem omogočajo izigravanje sistema, v nemški zakonodaji menda ne manjka.