S strupenimi kačami in krokodili nad ilegalne migrante

Indijska meja z Bangladešem, ki je dolga 4096 kilometrov, poteka skozi zelo zahtevno območje, postavljanje ograj pa praktično ni mogoče. A v New Delhiju se niso kar vdali v usodo, ampak so premislili in našli "rešitev".

Indijska mejna varnostna sila (BSF), ki patruljira mednarodne meje s Pakistanom in Bangladešem, je po poročanju Al Jazeere odredila osebju na vzhodni in severovzhodni fronti, naj preuči izvedljivost "namestitve plazilcev v ranljivih rečnih prehodih".

A ta najnovejša poteza vlade je v Indiji sprožila zaskrbljenost tako med zagovorniki človekovih pravic kot tudi med naravovarstveniki. Kakšna so tveganja takšnega ukrepa za lokalne skupnosti na obeh straneh meja in tudi za ekosistem regije?

Meja med Indijo in Bangladešem poteka skozi indijske zvezne države Zahodni Bengal, Tripura, Assam, Meghalaya in Mizoram. Na teh območjih je teren zahteven in neizprosen, saj poteka skozi hribovja, reke in doline. In New Delhi je že ogradil skoraj 3000 kilometrov meje, a preostali odseki vključujejo močvirnata in rečna območja, kjer na obeh straneh živijo lokalne skupnosti.

Ministrstvo za notranje zadeve je v svojem lanskem poročilu zapisalo, da je BSF kljub zahtevnemu terenu vestno opravljala svojo nalogo pri omejevanju nezakonitih prehodov meje in nedokumentiranih migracij iz Bangladeša. A so dodali, da so nekatera problematična območja, kot so rečna in nizko ležeča območja, naselja blizu meje in protesti lokalnega prebivalstva, upočasnili postavitev ograj.

"To bi bilo smešno, če ne bi bilo zlovešče in nevarno," je dejal Angshuman Choudhury, raziskovalec, ki se ukvarja z obmejnimi državami severovzhodne in vzhodne Indije.

Kot je pojasnil, ko bodo oblasti enkrat spustile strupene kače in krokodile, ti ne bodo razlikovali, ali gre za človeka iz Bangladeša ali iz Indije. "To je vrh krutosti in razčlovečenja nedokumentiranih migrantov. Popolnoma nov način oboroževanja narave in živali proti ljudem. To je nova oblika biopolitičnega nasilja."

"Reka je Ahilova peta indijsko-bangladeške meje," je povedal za Al Jazeero. "Temeljni impulz izvira iz dejstva, da je BSF že od nekdaj ugotavljala, da je reko na meji praktično nemogoče ograditi."

Nedokumentirani migranti predstavljajo grožnjo

Indijska hindujsko večinska vlada, ki jo vodi premier Narendra Modi, že dolgo trdi, da so nedokumentirani migranti grožnja, ker spreminjajo demografsko sestavo Indije. Modijeva vlada je to retoriko uporabila tudi za nadlegovanje manjšin v Indiji, zlasti bengalskih muslimanov v vzhodnih in severovzhodnih delih države, piše Al Jazeera.

Delitev Britanske Indije leta 1947 je razdelila območje Bengala, pri čemer ljudje na obeh straneh meje še vedno delijo kulturne in etnične korenine. Tudi nasilje jim ni neznanka. Uradniki BSF so večkrat uporabili nasilne ukrepe in potiskali indijske muslimane v Bangladeš zaradi domnevne grožnje z orožjem.

Za nedokumentirane migrante v Indiji ni uradnih statističnih podatkov. Čeprav se je ta mesec začel nov popis prebivalstva, je bil zadnji izveden leta 2011. Ampak tudi če število nedokumentiranih migrantov narašča, je po besedah aktivista za človekove pravice Harsha Manderja Indija namesto sodelovanja z bangladeško vlado raje uporabila "zunajsodne metode" za njihovo obravnavo.

Aktivisti poleg tega trdijo, da Indija to uporablja kot izgovor za nepošteno obravnavo manjšin, zlasti muslimanov, tako da jih enači z migranti. "Pristop Indije k vprašanju, ki ga imenujejo sporno državljanstvo, je kombinacija krutosti in nespoštovanja ustave ter mednarodnih načel," je opozoril Mander.

"To ciljanje na indijske muslimane je tudi način, kako bengalske muslimane nenehno ohranjati v stanju stalnega strahu, da bi jim lahko odvzeli državljanstvo," je dodal.

V zvezni državi Assam so denimo vzpostavili tujerska tribunala. Gre za "sodna telesa", ustanovljena za ugotavljanje, ali je oseba, ki jo sumijo nezakonitega priseljevanja, tujec ali indijski državljan. In veliko oseb je bilo razglašenih za "tujce" samo zato, ker niso mogli predložiti dokumentov.

Krokodili niso avtohtoni v teh rečnih odsekih, le ena vrsta se pojavlja v Sundarbansu na jugu Zahodnega Bengala, druga pa v omejenih mokriščih Assama, a to je daleč od obmejnih območij. Če bi jih premestili na obmejna območja, obstaja velika verjetnost, da sploh ne bi preživeli, je opozoril Rathin Barman iz organizacije Wildlife Trust of India.

In enako velja tudi za strupene kače. Če bodo res naselili ti dve vrsti v rečno območje, lahko s tem posežejo v celotno verigo ali ekosistem. "Skrbijo me tudi druga bitja, ki imajo enako pravico do življenja na tem svetu in v teh območjih," je kritičen Barman.

"Tehnično gledano to zagotovo ni priporočljivo," je dodal. "V odprti, tekoči reki to nikakor ne bo delovalo."

Poleg tega so močvirnata območja na meji nagnjena k poplavam, kar bi lahko povzročilo širjenje strupenih kač neposredno v stanovanjska območja in s tem izpostavilo lokalne skupnosti, zlasti tiste, ki se ukvarjajo z ribolovom, resnemu tveganju.

In prav takšna politika odraža krutost indijske države, je prepričan Mander. "Ni nobenega razloga, da bi nedokumentiranega migranta v reki izpostavljali krokodilom in kačam ali grožnji orožja."

Ni sodobnega primera, kjer bi naravne plenilce uporabljali za zavarovanje mednarodne meje. Pojavljala so se sicer poročila, da je ameriški predsednik Donald Trump v času svojega prvega mandata razpravljal o različnih idejah o odvračanju migrantov, med njimi se je pojavljala tudi ideja o gradnji jarka, polnega kač ali aligatorjev.

Sicer je Trump te navedbe zanikal in dejal, da gre za lažne novice.

Vendar pa nekaj podobnega obstaja v ZDA. Center za pridržanje na jugu Floride, odprt julija 2025, so državni uradniki, ki podpirajo Trumpa, poimenovali "Aligator Alcatraz".

Vzdevek je dobil zaradi svoje oddaljene, močvirnate lokacije, kjer naj bi teren, v katerem živijo plenilci, deloval kot obod, ki onemogoča pobeg. Center je postal razvpit zaradi nehumanih razmer in je bil deležen kritik zaradi škodljivega vpliva na občutljiv ekosistem Everglades, je opozorila organizacija Amnesty International, ki je pozvala k njegovemu zaprtju.