Množično sojenje v Salvadorju: 500 osumljenih, 47.000 kaznivih dejanj

Med skoraj 486 osumljenimi člani tolpe MS-13 so tudi tisti, ki naj bi bili vpleteni v izbruh nasilja marca 2022, ko je bilo v državi v enem vikendu ubitih 87 ljudi. Dogajanje je bilo dokončen povod, da je predsednik Nayib Bukele tolpam napovedal vojno, razglasil izredne razmere in razširil pooblastila za aretacije.

Večino kaznivih dejanj so osumljenci storili med letoma 2012 in 2022. Medtem ko so pri Združenih narodih kritični, češ da množično sojenje krši pravice obrambe in domnevno nedolžnost pridržanih, tožilstvo trdi, da ima dovolj dokazov za izrek najvišjih kazni.

V štirih letih so ob kritikah organizacij za človekove pravice pridržali več deset tisoč ljudi. Združeni narodi so večkrat opozarjali, da so pridržanim kršene pravice do poštenega sojenja, medtem ko podporniki predsednika izpostavljajo, da je država od uvedbe novega pristopa postala občutno varnejša.

Koliko časa bo trajalo sojenje, ne vedo, poroča BBC.

MS-13 (Mara Salvatrucha) je ena najbolj znanih in nevarnih kriminalnih tolp na svetu. Nastala je v Los Angelesu v 80. letih 20. stoletja, ko so se salvadorski priseljenci povezali zaradi zaščite pred drugimi tolpami. Sčasoma se je razvila v organizirano kriminalno združbo z zelo strogo notranjo hierarhijo in pravili.

Tolpa je znana po skrajno nasilnih dejanjih, kot so umori, izsiljevanje, trgovina z drogami, orožjem in ljudmi ter organizirani napadi. Čeprav je bila ustanovljena v ZDA, se je, predvsem zaradi deportacij njenih članov, kmalu razširila in ustalila v Srednji Ameriki, predvsem v Salvadorju, pa tudi v Hondurasu in Gvatemali.

Člani so pogosto prepoznavni po značilnih tetovažah, ki simbolizirajo pripadnost tolpi, nekatere njene veje pa naj bi celo zahtevale, da novi člani kot del iniciacije nekoga umorijo. Velik del pripadnikov tolpe je mladoletnikov, številne prisilno rekrutirajo. Velik delež mladoletnikov pa je tudi med njihovimi žrtvami.

ZDA so MS-13 lani dodale na seznam terorističnih organizacij.