Samooklicani kralj Švice v sporu z oblastmi: Noče jim dati cest

Samooklicani kralj Švice se zelo dobro zaveda, da med prebivalci ni najbolj priljubljen in da njegova dejanja mnogim niso všeč. "Vloga kralja je v Švici je posebna, ker ni resnično sprejeta, je precej kontroverzna," pravi 31-letni Lauwiner za France24. Ampak ob tem dodaja, da nima veliko sovražnikov, ker ga preprosto ni mogoče ustaviti.

Kralj Jonas I., kot se sam imenuje, se je leta 2019 v berški cerkvi Nydegg razglasil za švicarskega "simbolnega" monarha, kronanja pa se ga je udeležilo več predstavnikov duhovščine.

Lauwiner, ki živi v mestu Burgdorf v kantonu Bern, je sicer zaposlen za polni delovni čas v farmacevtskem podjetju. Od kar se je okronal, je za medijske intervjuje vedno oblečen v polno kraljevo opravo, na glavi pa nosi 18-karatno zlato krono, okrašeno z dragulji. Za medijske intervjuje si nadane pozlačeno vojaško uniformo, ima tudi uradno spletno stran in "cesarsko banko". Pogosto ga spremlja desetčlanka varnostna ekipa.

Švica sicer nima tradicije monarhije in v njeni ustavi ni kraljeve družine. Ampak kot pravi kralj Jonas, je on le simbolni monarh. V zadnjem desetletju je izkoristil pravno vrzel v švicarski zakonodaji, ki določa, da lahko vsakdo brezplačno zahteva lastništvo zemljišča, če ta ne pripada komu drugemu. Danes ima v lasti okoli 150 takšnih parcel po vsej Švici, vključno z zemljiščem, na katerem stoji njegova palača.

Lauwiner je prvič postal lastnik zemlje na svoj 20. rojstni dan, ko mu je oče podaril manjšo kmetijsko parcelo, ki jo je pred leti kupil po nizki ceni. "To je bil zame največji dan," je povedal za France24. "Že od osmega leta sem si vedno želel lastno zemljo in moje sanje so se končno uresničile."

In ko je pridobil eno, je želel še več. Sosednja parcela je bila brez vpisanega lastnika, kar pomeni, da jo je lahko po 658. členu švicarskega civilnega zakonika zakonito zahteval in plačal nekaj sto frankov upravnih stroškov.

"Potem sem pomislil, to ne more biti edina: preveč sreče bi bilo, če bi našel samo eno takšno parcelo v Švici. Zato sem začel obsežno iskanje in našel še eno, in še eno, in še eno," pravi. Zdaj ima v lasti več kot 117.000 kvadratnih metrov zemlje in čeprav gre za majhen delež celotne površine Švice, pa njegova zemlja vključuje tudi "strateške lokacije", med njimi 83 cest.

"Več kot 5000 ljudi na dan se pelje po mojih cestah do svojih domov," pravi. In prav to je točka stalnih sporov s švicarskimi oblastmi.

V majhni vasi Geuensee želijo lokalne oblasti ponovno pridobiti ulico, ki jo je Lauwiner sicer zakonito pridobil. Predlagal je, da mu oblasti bodisi plačajo 150.000 švicarskih frankov (okoli 164.000 evrov) bodisi jo preimenujejo v "Chemin Lauwiner" (Lauwinerjeva ulica). A oblasti so njegovo ponudbo zavrnile, lokalni odvetnik pa je vložil kazensko ovadbo zaradi "zlorabljajočega izkoriščanja za dobiček".

"Lauwinerjev slog me kot tak ne zanima. Kar me spravlja ob živce, je to, da poskuša pritiskati na ljudi, ki so v ranljivem položaju, s tem da jim vsiljuje svoje cenovne zahteve," je povedal odvetnik za lokalni medij.

Tudi druge je razjezilo, da Lauwiner zaračunava stroške vzdrževanja za uporabo nekaterih cest. Sam sicer trdi, da so stroški nujni, čeprav ne nujno dobičkonosni. 

"Edina stvar, ki jo zaračunavam, je pristojbina za vzdrževanje, s temi cestami ne ustvarjam dobička," pravi. "Včasih prodam kakšno cesto in tako ustvarim dobiček."

Dodatni prihodki nastajajo tudi z izdajanjem dovoljenj za gradnjo na njegovih zemljiščih ter s prodajo pravic energetskim podjetjem za postavitev infrastrukture, kot so cevi in kabli. In upravljanje vsega tega je "delo za polni delovni čas". 

Več švicarskih kantonov zdaj namerava spremeniti zakonodajo, da bi občinam omogočili prednostno pravico do odkupa nezahtevanih zemljišč in preprečili, da bi drugi sledili Lauwinerjevemu zgledu.

Vendar pa po njegovem mnenju prihaja to prepozno: lastniško neurejene nepremičnine so bile že tako redke, on pa je že pridobil skoraj vse parcele, ki so imele kakršnokoli vrednost. "Ostalo jih je le še nekaj, ampak niso vredne truda. Z njimi ne moreš ničesar narediti."

Danes Lauwiner namesto kampanje pridobivanja zemljišč upravlja nekaj bolj podobnega podjetju za upravljanje nepremičnin: razvija, kar ima v lasti, da ustvarja dobiček, in prodaja dele, ki jih ne potrebuje. In kot pravi, ne želi širiti svoj "imperij".

"Nimam energije za to. Na koncu si res želim le mir, nekje na plaži, uživati življenje," pravi. Kljub temu upokojitev iz javnega življenja trenutno ni na njegovem urniku.