Ivo Sanader je dolžnosti predsednika vlade opravljal med letoma 2003 in 2009. Obsojen je bil na 18 let zapora, na prostost pa je prišel avgusta letos po dveh tretjinah odslužene kazni.
Obsojen je bil v treh ločenih primerih - za polnjenje črnega sklada HDZ iz javnih sredstev in za prejem dveh večmilijonskih podkupnin. Eno od podkupnin naj bi dobil tudi od Hernadija, da bi Mol prevzel nadzor nad hrvaško družbo Ina.
Gre za znani korupcijski primer Ina-MOL zaradi prepustitve upravljavskih pravic v Ini Molu leta 2009. Hernadi, ki še vedno ni dostopen hrvaškemu pravosodju, naj bi Sanaderju tedaj nakazal deset milijonov evrov podkupnine.
Sanaderjevi odvetniki so v pritožbi, ki so jo na ESČP vložili že leta 2022, trdili, da Sanader ni imel poštenega sojenja.
Sanaderjeva odvetnica Jadranka Sloković je med pripombami iz pritožbe za hrvaško javno radiotelevizijo HRT v torek izpostavila kršitev domneve nedolžnosti Sanaderja. Po njenih besedah so visoki državni uradniki namreč že na začetku postopka dajali izjave o njegovi krivdi.
ESČP je na podlagi pritožbe sprožil postopek, sodba pa bo sledila po odgovoru Hrvaške.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.