Savdska Arabija pod pritiskom: obrambni pakt s Turčijo in Pakistanom

Savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in pakistanski premier Shehbaz Sharif naj bi se danes srečali v Džedi, kjer nameravajo formalizirati skupni obrambni sporazum. Po navedbah virov, ki jih je pridobil AFP, so o dogovoru tri države razpravljale že dlje časa, najnovejše zaostrovanje razmer v regiji pa je pogajanja pospešilo.

Sharif in načelnik pakistanske vojske Asim Munir sta v četrtek prispela v Savdsko Arabijo na obisk, ki bo trajal do sobote. Turški predsednik naj bi prispel danes. Pakistansko zunanje ministrstvo je potrdilo, da bo obisk potekal od 6. do 8. avgusta, poroča Euronews.

 Dogovor prihaja v času vse večjih vojaških napetosti na Bližnjem vzhodu, ki so se dodatno zaostrile zaradi konflikta med ZDA in Iranom. Ta je prizadel tudi varnost plovbe v Hormuški ožini in Rdečem morju. Pakistan si je medtem prizadeval za diplomatsko rešitev konflikta, Turčija pa je sodelovala pri prizadevanjih za končanje vojne v Gazi.

Za tesnejše vojaško sodelovanje med Savdsko Arabijo in Pakistanom ne gre prvič. Državi sta skupni obrambni pakt napovedali že leta 2025. Pakistan ima kot edina jedrsko oborožena država v muslimanskem svetu pri tem za Savdsko Arabijo posebno strateško težo.

Savdska Arabija naj bi bila po navedbah savdskega uradnika, s katerim je govoril CNN, tarča več usklajenih napadov iraških milic in Hutijev, ki jih podpira Iran. Po več obveščevalnih poročilih naj bi posamezne iraške milice v sodelovanju s Hutiji pod vodstvom iranske Islamske revolucionarne garde (IRGC) načrtovale napade na Savdsko Arabijo.

Savdske oblasti naj bi zaznale srečanja med pripadniki iraških milic, Hutiji in člani IRGC ter premike brezpilotnih letalnikov in raket. Med morebitnimi tarčami so predvsem civilni in gospodarski objekti, vključno z energetskimi objekti, pristanišči in letališči. Savdski uradnik je za CNN dejal, da bi lahko bil namen napadov med drugim spodkopati prizadevanja za umiritev razmer in pogajanja z Iranom.

Opozorila prihajajo dan po tem, ko so Hutiji prevzeli odgovornost za napad na savdski naftni tanker v Adenskem zalivu. Skupina je v zadnjih tednih izvedla tudi več raketnih in brezpilotnih napadov na savdske cilje.

V četrtek je bilo v napadu Hutijev na jugu Savdske Arabije pri meji z Jemnom ranjenih 11 civilistov. Med njimi je bilo sedem Savdijcev, tudi ženska in štiriletni otrok, ki sta utrpela opekline druge stopnje. Ranjenih je bilo tudi več državljanov Jemna, Egipta in Pakistana, je sporočila koalicija pod vodstvom Savdske Arabije.

V osrednjem Jemnu so Hutiji z balističnimi raketami in brezpilotnimi letalniki napadli več vojaških taborov v provincah Marib in Hadramavt. Po navedbah jemenskega obrambnega ministrstva je bilo ubitih in ranjenih več pripadnikov vladnih sil, različni viri pa navajajo, da je bilo ubitih vsaj 30 vojakov, po nekaterih poročilih je bilo žrtev še več. AFP je kot poroča BBC pozneje poročal tudi o tem, da je število mrtvih naraslo na 58.

Hutiji nadzorujejo velik del severozahodnega Jemna, trdijo, da so bili v taborih, ki so jih napadli, nameščeni pripadniki jemenskih sil, ki jih podpira Savdska Arabija, in da so se pripravljali na novo ofenzivo proti območjem pod nadzorom Hutijev.

Združeni narodi so vse strani pozvali k zadržanosti. Namestnik tiskovnega predstavnika ZN Farhan Haq je opozoril, da bi nadaljevanje spopadov lahko izničilo napredek pri zmanjševanju nasilja, dosežen v zadnjih letih.

Savdska Arabija že od leta 2015 podpira jemensko vlado v vojni proti Hutijem. V Jemnu je sicer premirje, ki je bilo doseženo s posredovanjem ZN, od leta 2022 večinoma vztrajalo, vendar so se razmere v zadnjih tednih znova občutno zaostrile. Hutiji so 20. julija napovedali "pomorski embargo" proti Savdski Arabiji in nato začeli napadati savdska letališča, naftne objekte in tankerje v Rdečem morju.

Savdska Arabija je na napade odgovorila z napadi na položaje Hutijev in oblikovanjem nove pomorske koalicije za zaščito plovbe v Rdečem morju in Adenskem zalivu. Na ustanovnem srečanju koalicije je v četrtek sodelovalo 43 držav, njen poveljnik pa je poudaril, da je namenjena izključno obrambi in ni usmerjena proti nobeni državi ali organizaciji.