'Napad na eno je napad na vse': Rijad, Ankara in Islamabad sklenili pakt

Sporazum, ki ga je Al Arabiya poimenovala "Meški skupni obrambni sporazum", so podpisali turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, savdijski prestolonaslednik princ Mohamed bin Salman in pakistanski premier Šehbaz Šarif.

Voditelji so se sestali v savdskem pristaniškem mestu ob Rdečem morju Džeda, dogovor pa podpisali v bližnjem, najsvetejšem muslimanskem mestu Meka.

Obrambni sporazum omenjene tri države povezuje v času zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in ponovnega izbruha konflikta v Jemnu, južnemu sosedu Savdske Arabije, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Pakistan je ob robu podpisa sporočil, da se v okviru sporazuma napad na katerokoli od treh članic šteje za napad na vse. "Sporazum je namenjen krepitvi kolektivnega odvračanja pred kakršnim koli dejanjem agresije in določa, da se vsakršen oborožen napad na katerokoli od teh treh držav šteje za napad na vse tri," so navedli v Islamabadu.

Savdski namestnik ministra za javno diplomacijo Rajed Krimly je sporočil, da obrambni sporazum s Turčijo in Pakistanom in povezan s "kakršnimi koli jedrskimi ambicijami" in da ne predstavlja grožnje nobeni državi v regiji.

"Sporazum ne predstavlja prizadevanj za vzpostavitev vojaške osi ali sektaškega bloka. Prav tako ni povezan z jedrskimi ambicijami ali oboroževalno tekmo, temveč je osredotočen na krepitev trajnostnih zmogljivosti," je namestnik ministra zapisal na omrežju X. Dodal je, da dogovor tudi ne pomeni zaostrovanja napetosti med katerimakoli državama v regiji.

Savdska Arabija je sicer pred dvema tednoma podpisala sporazum z ZDA o sodelovanju na področju civilne jedrske energije, ki predstavlja pravno podlago za razvoj savdskega jedrskega energetskega programa. Ameriško ministrstvo za energijo je tedaj poudarilo, da sporazum vključuje varovalke za preprečevanje širjenja jedrskega orožja.

Tudi Turčija je danes vztrajala, da obrambni sporazum "ni uperjen proti nobeni določeni državi". "Meški sporazum, ki ni uperjen proti nobeni posamezni državi, bo okrepil skupno varnost in kolektivno odvračanje teh treh držav (...) ter s tem pomembno prispeval k ohranjanju miru in stabilnosti v naši regiji," je na omrežju X sporočilo turško predsedstvo.

Od začetka vojne na Bližnjem vzhodu se je Savdska Arabija zbližala s Turčijo, Egiptom in Pakistanom, ki si prizadevajo za konec konflikta v regijo. Savdska Arabija in Pakistan sta sicer že lani napovedali sklenitev skupnega obrambnega sporazuma.

Vir blizu savdske vojske je za AFP zatrdil, da je bil sporazum med Rijadom, Ankaro in Islamabadom že dolgo na mizi, najnovejši dogodki v regiji pa so pospešile njegovo uresničitev.

Za tesnejše vojaško sodelovanje med Savdsko Arabijo in Pakistanom ne gre prvič. Državi sta skupni obrambni pakt napovedali že leta 2025. Pakistan ima kot edina jedrsko oborožena država v muslimanskem svetu pri tem za Savdsko Arabijo posebno strateško težo.

Savdska Arabija naj bi bila po navedbah savdskega uradnika, s katerim je govoril CNN, tarča več usklajenih napadov iraških milic in hutijevcev, ki jih podpira Iran. Po več obveščevalnih poročilih naj bi posamezne iraške milice v sodelovanju s hutijevci pod vodstvom iranske Islamske revolucionarne garde (IRGC) načrtovale napade na Savdsko Arabijo.

Savdske oblasti naj bi zaznale srečanja med pripadniki iraških milic, hutijevci in člani IRGC ter premike brezpilotnih letalnikov in raket. Med morebitnimi tarčami so predvsem civilni in gospodarski objekti, vključno z energetskimi objekti, pristanišči in letališči. Savdski uradnik je za CNN dejal, da bi lahko bil namen napadov med drugim spodkopati prizadevanja za umiritev razmer in pogajanja z Iranom.

Opozorila prihajajo dan po tem, ko so hutijevci prevzeli odgovornost za napad na savdski naftni tanker v Adenskem zalivu. Skupina je v zadnjih tednih izvedla tudi več raketnih in brezpilotnih napadov na savdske cilje.

V četrtek je bilo v napadu hutijevcev na jugu Savdske Arabije pri meji z Jemnom ranjenih 11 civilistov. Med njimi je bilo sedem Savdijcev, tudi ženska in štiriletni otrok, ki sta utrpela opekline druge stopnje. Ranjenih je bilo tudi več državljanov Jemna, Egipta in Pakistana, je sporočila koalicija pod vodstvom Savdske Arabije.

V osrednjem Jemnu so hutijevci z balističnimi raketami in brezpilotnimi letalniki napadli več vojaških taborov v provincah Marib in Hadramavt. Po navedbah jemenskega obrambnega ministrstva je bilo ubitih in ranjenih več pripadnikov vladnih sil, različni viri pa navajajo, da je bilo ubitih vsaj 30 vojakov, po nekaterih poročilih je bilo žrtev še več. AFP je, kot poroča BBC, pozneje poročal tudi o tem, da je število mrtvih naraslo na 58.

Hutijevci nadzorujejo velik del severozahodnega Jemna, trdijo, da so bili v taborih, ki so jih napadli, nameščeni pripadniki jemenskih sil, ki jih podpira Savdska Arabija, in da so se pripravljali na novo ofenzivo proti območjem pod nadzorom hutijevcev.

Združeni narodi so vse strani pozvali k zadržanosti. Namestnik tiskovnega predstavnika ZN Farhan Hak je opozoril, da bi nadaljevanje spopadov lahko izničilo napredek pri zmanjševanju nasilja, dosežen v zadnjih letih.

Savdska Arabija že od leta 2015 podpira jemensko vlado v vojni proti hutijevcem. V Jemnu je sicer premirje, ki je bilo doseženo s posredovanjem ZN, od leta 2022 večinoma vztrajalo, vendar so se razmere v zadnjih tednih znova občutno zaostrile. Hutijevci so 20. julija napovedali "pomorski embargo" proti Savdski Arabiji in nato začeli napadati savdska letališča, naftne objekte in tankerje v Rdečem morju.

Savdska Arabija je na napade odgovorila z napadi na položaje hutijevcev in oblikovanjem nove pomorske koalicije za zaščito plovbe v Rdečem morju in Adenskem zalivu. Na ustanovnem srečanju koalicije je v četrtek sodelovalo 43 držav, njen poveljnik pa je poudaril, da je namenjena izključno obrambi in ni usmerjena proti nobeni državi ali organizaciji.