Schallenberg v BiH ponovil, da spreminjanja meja na Zahodnem Balkanu ne bo

Na skupni novinarski konferenci po pogovorih je izpostavil, da različni fantomski non-paperji, ki predlagajo nove meje v regiji, niso sprejemljivi za nikogar, ki je resen, še posebej če postavljajo pod vprašaj ozemeljsko celovitost BiH.

Poudaril je, da se o ozemeljski celovitosti in suverenosti Bosne in Hercegovine "ni mogoče pogajati". Stabilnost BiH je ključna za stabilnost celotne regije, prihodnost BiH pa je v Evropski uniji, je dejal. Zavzel se je tudi za to, da bi se konference o prihodnosti EU udeležile tudi države Zahodnega Balkana.

Pozval je, naj letošnje leto, ki ni volilno, v BiH izkoristijo za izvedbo reform, tako da bi država lahko napredovala k članstvu v EU, v katero tudi sodi, kot tudi vse ostale države v regiji. "Kristalno jasno je, da je prihodnost regije v EU," je dejal Schallenberg. Dodal je, da z Dunaja prinaša jasno sporočilo, da Avstrija tega dela Evrope ne bo pustila na cedilu.

Zunanja ministrica BiH je po pogovorih o razpravi o razmerah v BiH, ki bo potekala na zasedanju zunanjih ministrov EU in v Evropskem parlamentu, izpostavila, da bi se morali v Uniji zavedati, da si kljub negativni retoriki nekaterih politikov večina državljanov BiH želi, da bi država postala članica EU in zveze Nato. Izrazila je upanje, da bo EU prepoznala prizadevanja države in ji pomagala pri prevladovanju notranjih obstrukcij ter pri uresničevanju reform, potrebnih za to, da BiH dobi status kandidatke za članstvo v EU.

Schallenberg je sicer že prej kritiziral neuradni dokument o načrtih o spremembi meja po etničnih kriterijih, ki je v zadnjih tednih dvignil veliko prahu v regiji in v evropskih državah. Kot pomembno je izpostavil še to, da EU ostane pozorna na regijo, saj bodo sicer vakuum zapolnili drugi. Zato je pomembno poslati signal, da je Unija na njeni strani, je dejal avstrijski minister, ki je skupaj z evropskim komisarjem za širitev, Oliverjem Varhelyijem, v BiH pripeljal prvih 10.000 odmerkov cepiva proti covidu-19 v okviru donacije EU.

S Schallenbergom se je v Sarajevu sestal tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko, ki je bil prav tako jasen glede načrtov o morebitnem spreminjanju meja. "Če želi nekdo premikati meje, bi moral najprej obiskati vojna pokopališča po Evropi," je dejal ter izpostavil, da odpiranje Pandorine skrinjice ni zaželeno.

Spomnimo. O obstoju spornega dokumenta, za katerega se je v prvi polovici aprila ugibalo, da ga je Janez Janša poslal predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu, so najprej poročali bosanski mediji. Informacije o potezi vrha slovenske politike in obstoju dokumenta so v BiH dvignile veliko prahu, zato je bila na pogovor na sedež predsedništva BiH poklicana tudi slovenska veleposlanica Zorica Bukinac. Ta je potrdila, da se politika Slovenije do Bosne in Hercegovine ni spremenila ter da naša država podpira evropsko pot Bosne in Hercegovine.  

Premier Janša je članu bosanskega predsedstva pisno zatrdil, da razvpitega non-paperja ni mogoče povezati s slovensko vlado, na Twitterju pa zanikal, da bi z albanskim premierjem risala zemljevide razdeljene Bosne. Na predlog opozicijske SD so konec aprila o stališču uradne Ljubljane razpravljali na skupni seji parlamentarnih odborov za zunanjo politiko in EU. Predlagatelji so na sejo povabili tudi Janšo, da bi poslancem predstavil svoja stališča, vendar ga ni bilo v DZ. 

Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Janez Stušek je povedal, da agencija ni bila seznanjena z obstojem domnevnega non-paperja, ki ga povezujejo s slovensko vlado. V zvezi s tem po njegovih trditvah ni dobila nobenih navodil, prav tako ni imela nobene vloge pri oblikovanju ali pošiljanju tega dokumenta. Na agenciji so sicer ocenili, da bi lahko nadaljnje povezovanje Slovenije z domnevnim non-paperjem ogrozilo njene varnostne, gospodarske in politične interese na Zahodnem Balkanu, je še dejal Stušek.

Pred dobrim tednom pa je kosovski časnik Koha objavil nov "non-paper", ki naj bi ga domnevno pripravili Nemčija in Francija kot skupno pobudo za nadaljevanje dialoga med Beogradom in Prištino ter končno medsebojno priznanje Kosova in Srbije. Nemški veleposlanik v Prištini Jörn Rode je novico označil za lažno.