Christian Schmidt, ki je v začetku tedna potrdil odhod s položaja, je za nemški Süddeutsche Zeitung povedal, da se je za odstop odločil, ker je začutil, da narašča pritisk tako nanj osebno kot tudi na daytonski sporazum.
V intervjuju, ki ga povzema sarajevski portal Klix, je pojasnil, da bi bile za njegov obstanek na položaju potrebne drugačne okoliščine in da za nadaljevanje mandata ni imel zadostne podpore. Izpostavil je podporo evropskih držav, vendar so v ozadju po njegovih besedah potekali "zelo intenzivni" pogovori, v katerih ni sodeloval.
Na vprašanje o prizadevanjih Rusije za zaprtje urada visokega predstavnika (OHR) in o sporočilih ZDA, za katere se zdi, da gredo v isto smer, je odgovoril, da ni prepričan o njihovem izidu. Opozoril je, da bi ukinitev OHR brez doseganja zastavljenih ciljev postavila pod vprašaj celoten daytonski sporazum, kar bi bilo "neodgovorno v času, ko se krepijo secesionistične izjave iz Republike Srbske".
Kot eno ključnih nerešenih vprašanj v BiH je izpostavil državno premoženje. BiH namreč po razpadu nekdanje Jugoslavije še vedno ni uredila vprašanja lastništva državnega premoženja. Banjaluka vztraja, da to pripada entiteti, na ozemlju katere se nahaja, medtem ko politiki v Sarajevu trdijo, da gre za premoženje države BiH.
Schmidt je dejal, da delajo na novi rešitvi. Pojasnil je, da so njegovi sodelavci razvili model, po katerem bi o tem, za katere namene se lahko uporablja državno zemljišče, odločala neodvisna komisija. "Z malo sreče bomo letos dosegli odločitev glede vprašanja državnega premoženja," je napovedal.
Svet za uresničevanje miru (PIC), ki bdi nad uresničevanjem daytonskega sporazuma in imenuje visokega predstavnika, se bo po besedah Schmidta sestal v začetku junija. Takrat naj bi tudi imenovali kandidata za visokega predstavnika.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.