So v ozadju Schmidtovega odhoda pritiski ameriške administracije?

"Po skoraj petih letih na položaju visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino, mandatu, ki temelji na aneksu 10 daytonskega mirovnega sporazuma, je Christian Schmidt sprejel osebno odločitev o zaključku svojega dela pri uresničevanju miru v BiH," so danes sporočili iz urada visokega predstavnika (OHR).

Schmidt je o odločitvi obvestil upravni odbor Sveta za uresničevanje miru v BiH (PIC), ki bdi nad uresničevanjem daytonskega sporazuma in imenuje visokega predstavnika. Zaprosil ga je, naj začne postopek imenovanja naslednika, in poudaril, da bo funkcijo opravljal tudi med postopkom izbire.

Schmidt je ob pogledu na svoj mandat danes izpostavil pomemben napredek pri izboljšanju delovanja državnih institucij, vendar pa bo po njegovi oceni "treba storiti še veliko, da bi BiH uresničila svoje evroatlantske cilje", navaja OHR v sporočilu za javnost.

BiH še vedno ni izvedla ključnih reform, zaradi česar delo OHR po prepričanju Schmidta ostaja bistvenega pomena. Državljane in politične voditelje obeh entitet ter vseh ravni oblasti je tudi pozval, naj dodatno okrepijo prizadevanja in z njegovim naslednikom delajo na izvedbi teh reform ter doseganju ključnega napredka na poti proti evroatlantskim integracijam.

Schmidtovih odločitev ni razveljavila nobena sodna odločba. Njegov mandat je zaznamoval razvoj pravosodnih institucij v BiH, sprejeli pa so tudi pomembne korake za izboljšanje delovanja državnih institucij in zagotavljanje integritete volitev, so še poudarili v OHR.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je v odzivu ocenila, da je v interesu EU, da BiH ostane na evropski poti in da bi se funkcioniranje države po odhodu Schmidta lahko zapletlo. "Ministri se strinjajo, da je v interesu EU, da ne dopusti, da država skrene z evropske poti, in da moramo stati skupaj pri iskanju Schmidtovega naslednika," je povedala po današnjem zasedanju zunanjih ministrov unije.

Funkcija visokega predstavnika s statusom diplomatske misije v BiH je bila vzpostavljena z daytonskim mirovnim sporazumom, natančneje z aneksom 10, z nalogo nadziranja uresničevanja mirovnega sporazuma.

Vseh dosedanjih sedem visokih predstavnikov v BiH je prihajalo iz Evrope. Funkcijo so opravljali Šved Carl Bildt, Španec Carlos Westendorp, Britanec Paddy Ashdown, Nemec Christian Schwarz-Schilling, Slovak Miroslav Lajčak ter Avstrijca Wolfgang Petritsch in Valentin Inzko, ki je bil Schmidtov predhodnik.

Schmidt se je svojem mandatu med drugim zapletel v odkrit spor z nekdanjim predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom. Politiki iz Republike Srbske že dlje časa zagovarjajo zaprtje urada visokega predstavnika, medtem ko politiki iz druge entitete, Federacije BiH, opozarjajo, da bi to lahko dodatno destabiliziralo državo.

V Republiki Srbski že dlje časa zagovarjajo zaprtje urada visokega predstavnika, Schmidta pa nikoli niso sprejeli kot legitimnega visokega predstavnika, ker zaradi nasprotovanja Rusije in Kitajske ni dobil formalne potrditve Varnostnega sveta Združenih narodov.

Politiki v Banjaluki so Schmidtovo odločitev o odhodu danes zato označili za zmago Republike Srbske, nekdanji predsednik te entitete in predsednik vodilne srbske stranke v BiH, Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD), Milorad Dodik pa ga je odkrito pozdravil.

V svoji objavi na omrežju X je v nedeljo zapisal, da Schmidt odhaja iz BiH tako, kot je vanjo prišel - "brez legitimnosti, brez odločitve VS ZN in brez mednarodnega prava na svoji strani". Navedel je tudi, da bo Republika Srbska sprožila kazenski postopek za ugotavljanje materialne škode, nastale zaradi njegovega delovanja.

Te Dodikove napovedi so danes ponovili v SNSD. Kot so po poročanju medijev v BiH sporočili predstavniki stranke, bodo po odhodu nemškega diplomata zahtevali razveljavitev vseh njegovih odločitev ter presojo ustavnosti sprememb kazenskega zakonika BiH, ki se nanašajo na nespoštovanje odločitev visokega predstavnika.

Dodik je sicer izgubil položaj predsednika Republike Srbske, potem ko mu je sodišče BiH zaradi nespoštovanja Schmidtovih odločitev za šest let prepovedalo politično delovanje, državna volilna komisija pa mu je na podlagi sodbe odvzela mandat.

Napoved o odhodu je danes sprožila odzive dela bošnjaške politike, medtem ko vodilni hrvaški in bošnjaški politiki v BiH odločitve še niso komentirali. Vodja poslanske skupine SDP v parlamentu Federacije BiH Damir Mašić je dejal, da Schmidt odhaja "tiho, skoraj škandalozno", ter zahteval pojasnila o razlogih za odstop in morebitnih pritiskih nanj.

Predsednica večetnične Naše stranke Sabina Ćudić pa je poudarila, da mora BiH ostati osredotočena na evropsko pot. "Ob dolžnem spoštovanju do naših prijateljev v Washingtonu naš cilj ni pridružitev ZDA, temveč EU," je še poudarila.

Časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung je v nedeljo ob poročanju o Schmidtovem odhodu med razlogi za njegovo odločitev namreč navajal pritiske ameriške administracije.

Na to je danes namignil tudi nemški Deutsche Welle, ki je izpostavil, da so se prvi znaki spremenjenega odnosa ameriške politike do BiH pokazali ob odpravi sankcij proti vodstvu Republike Srbske in ob ameriškem vključevanju v projekt južne plinske povezave, ki bi BiH povezala s plinskim omrežjem na Hrvaškem.

Nekdanji visoki predstavnik, Nemec Carl Bildt, pa je na družbenem omrežju X že v nedeljo zapisal, da je bil ta položaj dolga leta tarča napadov Rusije, zdaj pa je padel tudi pod pritiskom ZDA. Ocenil je še, da je položaj po 30 letih preživel svoj namen in da je potrebna nova pobuda.

Schmidt opravlja funkcijo visokega predstavnika od leta 2021. Po informacijah diplomatskih virov, ki jih navajajo mediji v BiH, bi njegov naslednik lahko prišel iz Italije, ob podpori ZDA. Pred tem so kot možno kandidatko omenjali tudi posebno odposlanko Združenega kraljestva za Zahodni Balkan Karen Pierce.