"Po skoraj petih letih na položaju visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino, mandatu, ki temelji na aneksu 10 daytonskega mirovnega sporazuma, je Christian Schmidt sprejel osebno odločitev o zaključku svojega dela pri uresničevanju miru v BiH," so danes sporočili iz urada visokega predstavnika (OHR).
Schmidt je o odločitvi obvestil upravni odbor Sveta za uresničevanje miru v BiH (PIC), ki bdi nad uresničevanjem daytonskega sporazuma in imenuje visokega predstavnika. Zaprosil ga je, naj začne postopek imenovanja naslednika, in poudaril, da bo funkcijo opravljal tudi med postopkom izbire.
Schmidt je ob pogledu na svoj mandat danes izpostavil pomemben napredek pri izboljšanju delovanja državnih institucij, vendar pa bo po njegovi oceni "treba storiti še veliko, da bi BiH uresničila svoje evroatlantske cilje", navaja OHR v sporočilu za javnost.
BiH še vedno ni izvedla ključnih reform, zaradi česar delo OHR po prepričanju Schmidta ostaja bistvenega pomena. Državljane in politične voditelje obeh entitet ter vseh ravni oblasti je tudi pozval, naj dodatno okrepijo prizadevanja in z njegovim naslednikom delajo na izvedbi teh reform ter doseganju ključnega napredka na poti proti evroatlantskim integracijam.
Odkrit spor z Dodikom
Schmidtovih odločitev ni razveljavila nobena sodna odločba. Njegov mandat je zaznamoval razvoj pravosodnih institucij v BiH, sprejeli pa so tudi pomembne korake za izboljšanje delovanja državnih institucij in zagotavljanje integritete volitev, so še poudarili v OHR.
Funkcija visokega predstavnika s statusom diplomatske misije v BiH je bila vzpostavljena z daytonskim mirovnim sporazumom, natančneje z aneksom 10, z nalogo nadziranja uresničevanja mirovnega sporazuma.
Vseh dosedanjih sedem visokih predstavnikov v BiH je prihajalo iz Evrope. Funkcijo so opravljali Šved Carl Bildt, Španec Carlos Westendorp, Britanec Paddy Ashdown, Nemec Christian Schwarz-Schilling, Slovak Miroslav Lajčak ter Avstrijca Wolfgang Petritsch in Valentin Inzko, ki je bil Schmidtov predhodnik.
Schmidt se je svojem mandatu med drugim zapletel v odkrit spor z nekdanjim predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom. Politiki iz Republike Srbske že dlje časa zagovarjajo zaprtje urada visokega predstavnika, medtem ko politiki iz druge entitete, Federacije BiH, opozarjajo, da bi to lahko dodatno destabiliziralo državo.
Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung je v nedeljo ob poročanju o odhodu Schmidta med razlogi navajal pritiske ameriške administracije.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.