"Evropski svet je ravnokar podprl začetek pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino. Čestitke! Vaše mesto je v naši evropski družini," je zapisal Charles Michel, ki je ob tem objavil fotografijo s predsedujočo svetu ministrov BiH Borjano Krišto.
Dodal je, da današnja odločitev predstavlja ključen korak naprej na evropski poti BiH. "Zdaj je treba nadaljevati trdo delo, da bo Bosna in Hercegovina napredovala, kot želijo vaši državljani," je sporočil.
Voditelj so tako podprli pretekli teden objavljeno priporočilo Evropske komisije, da je BiH v zadostni meri izpolnila pogoje za začetek pristopnih pogajanj.
Golob: Vse ostalo bi bilo nesprejemljivo
Robert Golob je ob začetku zasedanja dejal, da je Evropska komisija priporočila začetek pogajanj z Bosno in Hercegovino, saj je država v zadostni meri izpolnila potrebne pogoje.
"Danes to poročilo imamo, to poročilo je pozitivno, zato ne vidim nobenega resnega razloga, da bi še naprej odlašali z začetkom pogajanj za polnopravno članstvo," je dejal v izjavi za bruseljske dopisnike in dodal, da bi bilo karkoli drugega za Slovenijo popolnoma nesprejemljivo.
Pred vrhom je bilo glede na navedbe diplomatskih virov nekaj članic, med njimi Francija in Nizozemska, zadržanih glede začetka pristopnih pogajanja z BiH, vendar pa naj bi na koncu popustile.
Voditelji so o začetku pristopnih pogajanj z BiH odločali na podlagi poročila Evropske komisije, ki je prejšnji teden priporočila začetek pogajanj, saj je ta država pokazala, da lahko izpolni pogoje za članstvo. Obenem je priporočila, da države članice okvir za pogajanja z BiH, ki bo podlaga za vsebinske pogovore, potrdijo, ko bo ta sprejela še nekatere nadaljnje ukrepe.
BiH je prošnjo za članstvo v EU vložila februarja 2016. Evropska komisija ji je nato leta 2019 postavila 14 pogojev, ki bi jih morali izpolniti za status kandidatke. Čeprav BiH pogojev še ni izpolnila, ji je EU decembra 2022 v luči vojne v Ukrajini vseeno podelila status kandidatke. Zdaj pa se ji torej obeta še začetek pogajanj.
V razpravi o Ukrajini so se voditelji osredotočili na preprečevanje izogibanja sankcijam, ki jih je EU uvedla proti Moskvi, in nadaljnjo vojaško podporo. Pri tem se je razprava predvidoma vrtela okoli v sredo predstavljenega predloga za uporabo prihodkov od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja za zagotavljanje orožja Kijevu.
S tem je povezana še ena od ključnih tem tokratnega vrha, tj. varnost in obramba. Od zunanjepolitičnih tem so se voditelji na vrhu, na katerem se jim je pridružil generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, posvetili še dogajanju na Bližnjem vzhodu.
Govorili so tudi o humanitarnih razmerah v Gazi in financiranju agencije ZN za podporo palestinskim beguncem (UNRWA).
Na dnevnem redu so bile prav tako odnosi s Turčijo, migracije in razmere v evropskem kmetijstvu.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.