Sedem dni preživel na morju: jedel rake in uriniral po sebi, da se je ogrel

40-letni poslovnež Qin Jianping si je konec maja privoščil počitnice na otoku Hainan. 27. maja pozno zvečer se je kljub vetrovnemu vremenu odpravil na sprehod po plaži mesta Hainan. Med pohajkovanjem ob obmorskem jezu je stopil na odvržen olupek, spodrsnilo mu je in padel je v vodo. Ker s seboj ni imel telefona, ni mogel poklicati na pomoč.

Ker nikoli prej ni plaval v morju, si je slekel hlače, se sezul in si snel celo uro in prstan, da ga dodatna teža ne bi vlekla navzdol. "Morje ni niti približno enako kot bazen," je dejal za kitajsko tiskovno agencijo Xinhua. "Nisem se mogel dotakniti dna, ogromni valovi pa so me vedno znova potiskali naprej. Vsakič ko sem zaplaval za meter proti obali, so me valovi odnesli za tri ali štiri metre nazaj. Nikakor nisem mogel priplavati nazaj."

Kmalu je našel bojo in se je oprijel, vse dokler ga niso rešili. Sledila sta mukotrpna dneva, saj je brez spanca in hrane pričel halucinirati. Do takrat mu je obala že zdavnaj izgnila izpred oči. "Sonce me je čez dan žgalo, zaradi vode sem izgubljal telesno toploto. Po dveh ali treh dneh se je morje zdelo kot hladilnik," pripoveduje. Ponoči, ko so temperature padle, se je poskušal ogreti z uriniranjem nase. "Urin je bil kot topel potok," razlaga. "Zvil sem se v klobčič in se po svojih najboljših močeh trudil ohraniti ta kanček toplote."

Peti dan je zagledal oranžno navigacijsko bojo z veliko penasto podlago, polno morskih rakov v velikosti nohta. Pojedel jih je približno 80 surovih. Majhni raki so postali njegova edina hrana, dokler ga niso rešili. Da bi pogasil žejo, je poskušal piti morsko vodo in svoj urin.

Rešilna bilka je prišla 2. junija, sedem dni po tem, ko ga je odneslo. 10 kilometrov od obale sta ga našla ribiča iz Chengmaija. Ko sta mu podala kos lesa, da ga zvlečeta na barko, je bil že tako bloden, da je mislil, da se dotika podboja vrata, medtem ko ga vabijo prijatelji. "Zdaj ste z nama in bodite prepričani, da ne boste umrli," sta mu dejala.

"Srce mi je zastalo, ko sem ga zagledal," pripoveduje Zheng Shizhong, ki ga je s pomočjo prijatelja Fuja Tingsana skušal potegniti iz morja. "Toda močan tok ga je v hipu odnesel sto metrov stran. Ko sva ga končno našla, nama je rekel: Milsim, da umiram," razlaga Tingsan. "Rekel sem mu: Ne boš umrl. Naletel si na ribiče. Spravili te bomo domov."

Na barki sta mu ribiča nato očistila rane, mu dala vodo, ga preoblekla v sveža suha oblačila in ga v roku ure in pol prepeljala na obalo. Jianpingova žena, ki je medtem prišla na otok Hainan iskat moža, je dejala, da je "že sprejela, da ga ni več". "Tri steklenice sem napolnila z morsko vodo, da jih odnesem v Guangxi kot simbol ob pokopu," je povedala.

Jianpinga so nato sprejeli v bolnišnico okrožja Chengmai. Po dveh dneh na intenzivni negi so ga premesili na običajen oddelek, je povedal zdravnik Chen Boyi. Čeprav je trpel zaradi hude dehidracije in okužbe kože, so bili njegovi vitalni znaki stabilni. "Preiskave so pokazale tudi vnetje prebavil – najverjetneje, ker je jedel surove rake," je pojasnil Boyi. "A če jih ne bi, bi verjetno umrl."

"Ko si bom opomogel, bom zagotovo obiskal svoja brata in se jima zahvalil, ker sta me rešila," pa je poudaril Jianping, misleč na ribiča.