Sedem najbolj zloveščih krajev na svetu

Praznovanje noči čarovnic izvira iz keltske tradicije, v Sloveniji pa smo ga v 90. letih začeli prevzemati iz zahodnoevropskih držav in ZDA. In če kdaj, potem je zdaj priložnost, da pokukamo v kraje, ki niso srhljivi le na eno noč v letu, pač pa resnično skrivajo temne zgodbe. CNN Travel je zbral nekaj takšnih zgodovinskih lokacij – od grobišč s človeškimi kostmi, do zapuščenih otokov in mest s tragično preteklostjo.

Kostnica Sedlec je majhna rimskokatoliška kapela pod cerkvijo vseh svetnikov v Sedlecu, predmestju Kutne Gore na Češkem, in ena od 17 znamenitosti, ki so uvrščene na seznam Unescove svetovne dediščine na Češkem.

Celotna dekoracija kapele je narejena iz človeških kosti. Predvideva se, da so v njej shranjena okostja 40.000 do 70.000 ljudi. Najbolj opazna sta lestenec in grb Schwarzenbergov – najbolj modrokrvnih čeških aristokratov.

Kdo bi naredil lestenec iz človeških kosti? Odgovor je precej preprost – ni šlo za bolan človeški um, pač pa zgolj za varčevanje s prostorom. Vse kosti namreč pripadajo rimskokatoličanom z vse Evrope, ki so želeli biti pokopani tukaj, potem ko se je opat samostana iz Sedleca leta 1278 odpravil na romanje v Sveto deželo in se vrnil z majhno količino zemlje z Golgote, kjer naj bi bil križan Jezus. Raztresel jo je po pokopališču. Novica o tem pobožnem dejanju se je hitro razširila in pokopališče v Sedlecu je postalo najbolj zaželeno grobišče v vsej srednji Evropi. V 15. stoletju so kapelo spremenili v kostnico za množična grobišča, posmrtne ostanke pokopanih pa so v 16. stoletju izkopali in preuredili – na praktičen, a nekoliko mračen način varčevanja s prostorom.

Danes gre za eno najbolj obiskanih turističnih znamenitosti na Češkem, ki pritegne več kot 200.000 obiskovalcev letno.

La Isla de las Muñecas oz. Otok punčk je osupljivo morbidna stvaritev lastnika otoka južno od Ciudad de Méxica, ki je na njem živel približno 50 let. Med svojim bivanjem tam je zbral impresivno grozljivo zbirko razkosanih, polomljenih lutk in jih obesil na veje dreves po otoku, kjer visijo še danes.

Videti je kruto in nenavadno, a ozadje zgodbe je presenetljivo prijazno. Don Julian Santana Barrera naj bi vse te lutke posvetil deklici, ki se je utopila v kanalu, on pa je našel njeno truplo. Naslednji dan je našel še njeno lutko, ki je plavala po kanalu – obesil jo je na drevo v njen spomin in kot talisman za odganjanje zlih duhov. Nekatere različice zgodbe pravijo, da je tudi komuniciral z duhom deklice, ki je strašil po otoku, in je punčke zbral, da bi se duh lahko z njimi igral.

Po Barrerovi smrti leta 2001 je njegova družina otok odprla za javnost kot turistično atrakcijo. Poleg punčk so na posestvu tri koče in majhen muzej s članki iz lokalnih časopisov o otoku in njegovem prejšnjem lastniku. Leta 2022 je Guinnessova knjiga rekordov zbirko prepoznala kot največjo zbirko strašljivih punčk na svetu.

Otok lutk je javnosti dostopen z gondolami podobnimi čolni, imenovanimi trajineras. Večina domačinov je turiste pripravljena prepeljati na otok, nekateri pa to zaradi vraževerja zavrnejo.

Na zapuščenih otokih je vedno nekaj zloveščega. Srhljiv otok Hašima je zapuščeno priobalno rudarsko območje, znano tudi kot Gunkandžima, kar v japonščini pomeni bojna ladja. Oblika otoka iz zraka namreč zelo spominja na sivo vojaško ladjo sredi morja.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bil to živahen dom delavcev v premogovnikih. Od leta 1974, ko so premogovnike zaprli, je Hašima zapuščen in poln betonskih ruševin. Čeprav je bilo območje do leta 2009 popolnoma zaprto, ga turisti zdaj lahko obiščejo. Ogledajo si lahko zaraščena industrijska območja, povsem uničene prostore za delavce in tako imenovano "stopnišče v pekel".

Otok je služil tudi kot tajni sedež Bondovega zlobneža Raoula Silve v filmu Skyfall iz leta 2012. Leta 2015 ga je Unesco uvrstil med svetovno dediščino.

Skrivnosten kraj so zagotovo tudi pariške katakombe, podzemne grobnice, v katerih so shranjeni posmrtni ostanki več kot šest milijonov ljudi. Gre za 350 kilometrov dolgo srhljivo mrežo starih jam in predorov, ki se nahaja globlje od podzemne železnice in kanalizacijskega sistema.

Katakombe so bile zgrajene za rešitev problema prenatrpanih pokopališč iz 18. stoletja. So izjemno priljubljene med turisti in bodo prav zaradi tega v kratkem deležne obsežne prenove. Za nekaj mesecev jih bodo zaprli, ponovno odprtje pa je napovedano za prihodnje leto.

Lokalni prebivalci zapuščeni otok v bližini Benetk pogosto imenujejo Kužni otok. V poznem 18. stoletju je bil otok namreč karantensko območje za ljudi, obolele za kugo. Legenda pravi, da so mrtve metali v globoke jame, nato pa jih zažgali ali prekrili z zemljo.

Pozneje, v dvajsetih letih 20. stoletja, so na otoku postavili psihiatrično bolnišnico. Direktor ustanove naj bi bil sadistični zdravnik, ki je užival v izvajanju grozljivih poskusov na pacientih. Na koncu ni zmogel več – ker so ga preganjale podobe pacientov, naj bi se vrgel z zvonika. Stavba na otoku ostaja in bi jo leta 2014 že skoraj nadomestil luksuzni hotel, a je posel propadel.

Poveglia je zaprta za obiskovalce, vendar si jo lahko od daleč ogledate z bližnjih otokov. Obstajajo tudi nekateri upravljavci čolnov v Benetkah, ki se tja odpravijo.

Domnevno na otoku strašijo nemirni duhovi pacientov.

Globoko v osrčju turkmenistanske puščave Karakum obstaja plinski krater Darvaza, znan tudi kot "Vrata v pekel".

Goreče polje naj bi nastalo leta 1971, ko so sovjetski geologi iskali nahajališča zemeljskega plina. Pod vrtalno ploščadjo se je udrla zemlja, iz kraterja pa je začel uhajati metan. V strahu pred zastrupitvijo so se znanstveniki odločili, da krater zažgejo, misleč, da bo zgorel v nekaj dneh ali tednih.

A ogenj ni ugasnil, spektakularni prizor v popolni divjini pa je desetletja privabljal popotnike in buril domišljijo. Čeprav Turkmenistan zaradi stroge vizumske politike ni najlažji kraj za obisk, je postal prava turistična atrakcija.

Pritisk mednarodne skupnosti in ozaveščenost o podnebnih spremembah sta tamkajšnjo vlado prisilila k ukrepanju in plameni, sicer vidni več kilometrov daleč, bodo, kot kaže, kmalu pogašeni.

Jedrska elektrarna v Černobilu je zaprta od leta 1986, ko se je v njej zgodila najhujša jedrska nesreča v zgodovini človeštva.

Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 je pod ruskim nadzorom. Ker je bila ukrajinska jedrska infrastruktura večkrat tarča ruskih napadov, je to vzbudilo bojazni pred novo jedrsko katastrofo po tisti v Černobilu, ki je povišanemu radioaktivnemu sevanju izpostavila več sto tisoč ljudi in zahtevala neznano število življenj.

Po uradnih podatkih iz tistega časa je sicer nesreča neposredno povzročila smrt 31 ljudi. Terjala pa naj bi bistveno več žrtev, saj je na tisoče ljudi kasneje umrlo za posledicami sevanja.

Danes je Černobil znan kot opuščen mestni kompleks, kjer se je pred skoraj 40 leti zgodila jedrska nesreča z globalnimi posledicami. V zadnjih letih je to zgodovinsko mesto postalo priljubljena destinacija za turiste – pod pogojem, da se držijo strogih varnostnih ukrepov.