'Črna sobota', ki je odprla vrata peklu

Izrael je država od leta 1948. Ta parlamentarna demokracija, ki leži na vzhodni obali Sredozemskega morja, je edina država na svetu z večinskim judovskim prebivalstvom. Meji z Egiptom, Jordanijo, Libanonom in Sirijo ter z ozemljema Palestine – Gazo in Zahodnim bregom.

Izrael, Gaza, Zahodni breg – prav na ta območja je pogled sveta usmerjen že zadnja tri leta, prešteva število žrtev in uničenja na ozemlju Palestine, tamkajšnji prebivalci pa se dnevno soočajo s terorjem, smrtjo, lakoto, boleznimi. 251 talcev, ki jih je Hamas zajel v svojem napadu na izraelski glasbeni festival, je bilo vrnjenih; 168 živih, ostali so v ujetništvu umrli.

Vojne pa še vedno ni konec – "dokler ne iztrebijo Hamasa iz Palestine", trdi Izrael. "Vojna je poraz, vedno je poraz," je takrat opozoril danes pokojni papež Frančišek. A vojna se, kljub številnim sklenjenim premirjem, ki so bila nato vedno znova prekršena, še vedno nadaljuje. Kako se je začelo – pred tremi leti?

Čeprav so nekateri izraelski mediji napad 7. oktobra opisali kot "največji obveščevalni neuspeh vseh časov", Hamas pa naj bi uspel zadržati visoko raven operativne tajnosti, pa so se kasneje v javnosti pojavile nove informacije, ki nakazujejo, da je morda Izrael za nevarnost, ki se je pripravljala, vedel.

Po nekaterih razkritjih se je namreč izkazalo, da so izraelske obveščevalne službe dan pred napadom zaznale nenavadne premike Hamasa, vendar pa vojaška stopnja pripravljenosti ni bila zvišana in politični voditelji o tem niso bili obveščeni.

Minuli mesec je časopis Haaretz razkril poročilo, ki razkriva, da je predsednik Združenih arabskih emiratov Mohammed bin Zayed izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja deset dni pred dogodki 7. oktobra 2023 opozoril na možnost napada Hamasa. Voditelj Izraela naj bi prejel klic, v katerem naj bi Bin Zayed dejal, da se vodja Hamasa Jahja Sinvar "pripravlja na nekaj velikega".

Ministrstvo za zunanje zadeve ZAE sicer ni potrdilo niti zanikalo navedb, da so Netanjahuja obvestili, se je pa nanj odzval Netanjahu, ki trdi, da je to "politično motivirano" in del "predvolilne kampanje levice". Zanikal je tudi navedbe o telefonskem pogovoru z Bin Zayedom. Napovedal je tudi, da bo tožil tako Haaretz kot avtorja prispevka, Shlomija Eldarja in Ruth Yaval.

A le nekaj tednov kasneje so v javnost prišle tudi informacije, da naj bi Netanjahuja v mesecih, tednih in dneh pred 7. oktobrom 2023 na morebitni napad Hamasa intenzivno opozarjal tudi Egipt. Po poročanju ameriških medijev Atlantic in Wall Street Journal (WSJ) naj bi prvo opozorilo Netanjahu prejel že junija 2023, le 11 dni pred napadom Hamasa pa naj bi vodja egiptovskih obveščevalcev Abbas Kamel v tajnosti odpotoval v Izrael in Netanjahuju osebno predal opozorila. Kasneje, le nekaj dni pred napadom, pa naj bi Netanjahuju v telefonskem pogovoru namenil še eno opozorilo.

Če gre verjeti poročilom in virom, opozorila niso zadoščala. Hamas je napad izvedel.

V zgodnjih jutranjih urah 7. oktobra 2023 je Izraelce prebudil raketni napad. Istočasno je na južno izraelsko ozemlje, kjer je potekal glasbeni festival ob praznovanju judovskega praznika sukot, vstopilo več palestinskih oboroženih skupin, vneli so se spopadi. Odgovornost za napad je takrat prevzela palestinska oborožena skupina Hamas.

Skupno naj bi na izraelsko ozemlje po podatkih oblasti vdrlo več sto pripadnikov Hamasa, poročali so o smrtnih žrtvah in zajemu talcev. Hamas je takrat dejal, da gre za vojaško operacijo, ki je "odgovor na vsa grozodejstva, s katerimi so se Palestinci soočali v preteklih desetletjih".

Številke danes kažejo, da je bilo v prvotnem napadu Hamasa na festival ubitih 1221 oseb, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki je številke ocenila glede na uradna poročila Izraela. Borci so takrat zajeli tudi 251 talcev.

Izrael je kmalu po napadu razglasil vojno stanje ter odgovoril s protinapadom na območje Gaze. Napadi se niso ustavili, temveč so še eskalirali. Vrstile so se zahteve po eliminiranju Hamasa, njegovi razorožitvi ter vrnitvi vseh zajetih oseb. Vmes pa so se vrstile tudi vedno nove smrtne žrtve, večinoma civilistov.

Izrael sicer trdi, da imajo seznam vseh udeleženih v masaker 7. oktobra ter da so od takrat s seznama eliminirali že več 100 imen, po podatkih izraelskih obrambnih sil naj bi zgolj od lanskega premirja ubili najmanj 420 pripadnikov Hamasa.

Trdijo, da so ubili že dve tretjini povzročiteljev t. i. črne sobote, obljubljajo pa, da jih bodo "eliminirali še preostalih 2000". Seznam sicer po poročanju portala The Times of Israel vključuje vse prebivalce Gaze, za katere so ugotovili, da so tistega dne prečkali mejo, pa tudi vse voditelje Hamasa, vpletene v organizacijo pokola.

Prvo (kratkotrajno) premirje med silovitimi napadi se je odvilo novembra istega leta. Takrat sta strani sklenili dogovor o sedemdnevni prekinitvi ognja, kar je omogočilo povečanje obsega humanitarne pomoči ter izpustitev prvih 70 izraelskih talcev in 210 palestinskih pripornikov v Izraelu.

V mesecih, ki so sledili, je prišlo do zaostritve konflikta v Gazi, kar je privedlo do katastrofalnih humanitarnih razmer. Skupnosti v Gazi so se soočale s težavami pri dostopu do zdravstvene oskrbe zaradi ogromnega povpraševanja po zdravstvenih storitvah in propada večine delujočih zdravstvenih ustanov.

Oktobra 2025 sta strani sklenili mirovni dogovor, del katerega je bil delni umik vojske z ozemlja, izmenjava zapornikov ter vrnitev vseh še živih zajetih ujetnikov in posmrtnih ostankov pokojnih. Hamas je slednje spoštoval in Izraelu predal 168 še živih talcev, medtem ko vračanje posmrtnih ostankov še poteka.

Oktobrsko premirje je prineslo nekaj olajšanja, vendar pa ne tudi varnosti, ustrezne humanitarne pomoči ali zanesljive poti k okrevanju in miru, je ob tretji obletnici začetka vojne dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je opozoril na grozodejstva 7. oktobra 2023. "Tega ne more opravičiti nič," je prepričan, obenem pa je opozoril tudi na "neizmerno trpljenje Palestincev v Gazi".

Po podatkih agencij Združenih narodov so izraelski napadi v Gazi terjali več kot 70.000 življenj, med njimi več kot 20.000 otrok, Free Press Unlimited ob tem poroča tudi o 191 ubitih novinarjih, izraelske varnostne sile pa trdijo, da so od začetka vojne ubile 420 pripadnikov gibanja Hamas.

V Gazi je bilo ob tem ranjenih več kot 175.000 ljudi oz. vsaj 13. prebivalec Gaze, navaja Al Jazeera. Med vsemi ranjenimi je bilo tudi več kot 44.000 otrok, poročajo Združeni narodi.

Samo od premirja je bilo na območju Gaze ubitih več kot 1400 ljudi, več kot 5000 pa ranjenih. Podatki se sicer sklicujejo na poročila zdravstvenega ministrstva v Gazi, ki je pod nadzorom Hamasa.

Smrtne žrtve se medtem vrstijoo tudi na drugem palestinskem ozemlju - Zahodnem bregu. Tam je bilo po podatkih Združenih narodov ubitih več kot 1100 ljudi, med njimi 174 otrok. Ubitih je bilo tudi 41 Izraelcev. Od 7. oktobra dalje je bilo tu poškodvanih tudi več kot 12.000 Palestincev in 351 Izraelcev.

V treh letih je bilo na Zahodnem bregu izvedenih preko 62.000 napadov, Izrael je zavzel dodatna 62,2 kvadratna kilometra ozemlja, poroča Komisija za kolonizacijo in odpor proti zidu (CWRC), palestinska vladna komisija povezana s Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO).

Poškodovanih je tudi skoraj 82 odstotkov zgradb v Gazi oz. okoli 200.000 stavb, od tega jih je približno dve tretjini povsem uničenih, poroča Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA). Zgolj od oktobrskega premirja je bilo po oceni Satelitskega centra ZN porušenih dodatnih devet odstotkov stavb v Gazi. V severni Gazi ob tem vse do julija 2025 beležijo največji delež poškodovanih obdelovalnih zemljišč. Ta znaša kar 94 odstotkov, poroča Al Jazeera.

Ob začetku spopadov so se hitro poslabšale tudi humanitarne razmere – dostop do hrane, vode, zdravstvene oskrbe in električne energije je bil omejen. Palestinsko združenje Rdečega polmeseca je v odziv na razmere sprožilo poziv za pomoč ob krizi v Gazi, s katerim skušajo pokriti ogromne humanitarne potrebe na tem območju.

"Poškodovanih ali uničenih je 98 odstotkov šolskih stavb. 200.000 otrok šoloobvezne starosti nima dostopa do kakršne koli organizirane oblike učenja. Skoraj vsi otroci v Gazi potrebujejo podporo na področju duševnega zdravja in psihosocialno podporo," poudarjajo pri Unicefu ter opozarjajo, da je dostop do čiste pitne vode močno omejen, zaskrbljujoče pa ostaja tudi število podhranjenih otrok.

Avgusta lani so v Gazi uradno razglasili lakoto. Kot je pokazal integrirani sistem klasifikacije faz prehranske varnosti, kar 514.000 ljudi oziroma skoraj četrtina prebivalcev napadenega palestinskega območja trpi za lakoto.

Izrael je sicer zavrnil tudi poročilo mednarodne komisije, češ da gre za ugotovitve, ki temeljijo na "lažeh Hamasa". A članice Varnostnega sveta Združenih narodov, med katerimi je bila takrat tudi Slovenija, so razglašeno lakoto označile za krizo, ki jo je povzročil človek, opozorile pa so tudi, da je uporaba lakote kot orožja v vojni v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom. Izjavi se niso pridružile le ZDA.

O obtožbah o vojnih zločinih in kršitvah mednarodnega prava s strani Izraela nad Palestinci medtem poročajo mednarodne organizacije, kot sta Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice in Amnesty International, ter preiskovalci Združenih narodov. Med drugim kot organizacije dokaze vojnih zločinov navajajo obsežno uničenje civilne infrastrukture, bolnišnic in stanovanjskih območij v Gazi ter namerno povzročanje humanitarne krize v Gazi.

Meddržavno sodišče ICJ in poročila posebnih poročevalcev ZN medtem obravnavajo tudi ravnanje Izraela na zasedenih ozemljih ter preučujejo očitke o kršitvah konvencij o genocidu in vojnih hudodelstvih.

Izraelske oblasti seveda vse očitke zanikajo ter navajajo pravico do samoobrambe po napadih Hamasa. Trdijo tudi, da delujejo v skladu z mednarodnim pravom in da za civilne žrtve nosijo odgovornost oborožene skupine, ki uporabljajo civilno infrastrukturo.

Prav vprašanje, ali se v Gazi izvaja genocid ali ne, je v zadnjih mesecih postalo eno osrednjih vprašanj svetovne politike. Slovenija se je z nastopom predsednice države Nataše Pirc Musar v Evropskem parlamentu že pred meseci izrekla, da to ni vprašanje, temveč dejstvo, podobno je javno sporočala tudi nekdanja vlada pod vodstvom Roberta Goloba.

Po volitvah pa je aktualna vlada pod vodstvom Janeza Janše svetu poslala nekoliko drugačno sporočilo – s pročelja vlade so odstranili palestinsko zastavo, napovedali zamrznitev priznanja Palestine, selitev slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, umaknili so sankcije zoper Izrael in odločili, da Netanjahu in dva izraelska ministra v Sloveniji ne veljajo več za nezaželene osebe, v Ljubljani so odprli izraelsko veleposlaništvo, nedavno pa so v EU preprečili tudi sprejetje skupne izjave, s katero bi obsodili ravnanje izraelskih naseljencev na Zahodnem bregu.

Med nedavnimi poslanskimi vprašanji je Janša dejal, da po mednarodnem pravu v Gazi ni genocida ter v državnem zboru pokazal tudi fotografijo, ki naj bi po njegovih besedah prikazovala žrtve v Sudanu, a je v resnici nastala v Gazi.

Tudi ZDA, ene najtesnejših izraelskih zaveznic, so sicer glasne v odgovoru, da v Gazi ni genocida (ameriški predsednik Donald Trump je sicer med vojno na svojem družbenem omrežju objavil videoposnetek, ustvarjen s pomočjo umetne inteligence, ki prikazuje njegovo vizijo Gaze po vojni, kjer bi zrasla 'Riviera Bližnjega vzhoda').

Tudi nemška vlada je zavrnila obtožbe o genocidu ter podprla varnost Izraela in njegovo pravico do samoobrambe v okviru mednarodnega prava. Združeno kraljestvo je medtem sporočilo, da bo pred obsodbami počakalo na uradno razsodbo in končne odločitve mednarodnih sodišč.

Po drugi strani so na genocid, ki ga Izrael izvaja v Gazi, opozorile nekatere druge države, med katerimi je tudi Južna Afrika, ki je pred ICJ uradno sprožila postopek proti Izraelu zaradi domnevnih kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948.

ICJ je v svoji začasni odločitvi januarja 2024 Izraelu odredilo, da mora sprejeti vse ukrepe za preprečitev dejanj genocida v Gazi, čeprav takrat ni izreklo zahteve po takojšnji prekinitvi ognja. Prav tako so leta 2024 odločili, da mora Izrael omogočiti dostop humanitarne pomoči, nekaj mesecev kasneje pa so odredili tudi ustavitev tistih vojaških operacij v Rafahu, ki bi ogrozile civiliste. Od takrat sta minili več kot dve leti, vendar pa končna odločitev sodišča še ne bo prišla tako kmalu. ICJ je namreč določil dolge roke za izmenjavo pisnih stališč. Južna Afrika ima rok za odgovor do novembra 2027, Izrael pa za svojo repliko do maja 2029. Končna sodba o tem, ali je Izrael dejansko zagrešil genocid, bo znana šele čez nekaj let.

Je pa Mednarodno kazensko sodišče ICC že 21. novembra 2024 po preiskavi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti izdalo nalog za prijetje Netanjahuja in nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta. Očitajo jima odgovornost za vojni zločin stradanja kot metode vojskovanja ter za zločine proti človečnosti, vključno z umorom, preganjanjem in drugimi nehumanimi dejanji, storjenimi med vojno v Gazi in genocidom.