Pred dnevi je ameriški predsednik Donald Trump že napovedal, da bodo ZDA uvažale rusko gorivo, s čimer želi še pred novembrskimi volitvami znižati cene energentov. Zdaj pa je v izvršnem ukazu, ki ga je izdal v petek zvečer, navedel, da je v "nacionalnem interesu" države, da se nekatere sankcije ne uveljavijo.
Trump je sicer zakon o sankcijah podpisal septembra, v veljavo pa bi moral stopiti v nedeljo, spominja BBC.
Zakon je usmerjen proti ruskemu gospodarstvu, Trumpu pa podeljuje široka pooblastila za uvedbo carin v višini do 100 odstotkov za pet največjih kupcev ruske nafte in plina – predvsem Kitajsko in Indijo. Ob tem zakon vključuje tudi sankcije proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, visokim predstavnikom ruske vlade, bankam in drugim finančnim institucijam ter t. i. ruski floti v senci.
Sprememba načrta je presenetila zakonodajalce in sprožila nasprotovanje obeh političnih strank.
Skupina 20 ameriških zakonodajalcev iz obeh strank je v soboto Trumpu poslala pismo, v katerem ga pozivajo k spoštovanju novega zakona, ki naj bi začel veljati 18. oktobra. Ob tem so poudarili, da je zakon "odločilen za to, da bi Putin mirovna pogajanja začel jemati resno", ter pozvali Trumpovo administracijo, naj "sankcije iz Grahamovega zakona uveljavi v celoti in brez odlašanja".
Ameriški zakon o sankcijah nosi ime po pokojnem republikanskem senatorju iz Južne Karoline Lindseyju Grahamu, ki je bil pred svojo smrtjo 11. julija eden najodločnejših zagovornikov Ukrajine v Washingtonu.
Demokrati Trumpu očitajo, da je kapituliral pred Moskvo ter obrnil hrbet Kijevu in Zelenskemu. "Trumpova zadnja vdaja Putinu znova izdaja naše ukrajinske partnerje in je v nasprotju z jasnim namenom kongresne zakonodaje, katere cilj je kaznovati Rusijo zaradi njene nezakonite agresivne vojne," je na spletu zapisal kongresnik iz Virginije Don Beyer.
'Naložba v vojno'
Zaveznice ZDA so že pred tem kritizirale tudi Trumpov dogovor o ruskem dizelskem gorivu, s katerim bi lahko ZDA pomagale ruski invaziji na Ukrajino. Odzval se je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je dogovor označil za "naložbo v vojno".
Več sto vojakov iz Velike Britanije, Francije in Nemčije bo medtem prihodnji mesec sodelovalo v obsežni vojaški vaji na Poljskem. Britanski obrambni minister Wes Streeting je dejal, da je namen vaje "zagotoviti, da smo pripravljeni podpreti vojaško usposabljanje in povojno obnovo, ki ju bo Ukrajina potrebovala".
Trump je medtem pred tednom dni trdil, da naj bi se Rusija in Ukrajina dogovorili za "energetsko premirje", ki naj bi začelo veljati nemudoma. A je Zelenski ob njegovih trditvah izrazil presenečenje, a pristavil, da bo Kijev ustavil napade le, če bo to storila tudi Rusija. Moskva je medtem sporočila, da na tak dogovor ni nikoli pristala. Napadi so se tako nadaljevali.
Napetosti so se še dodatno zaostrile v začetku tedna, ko je bilo omrežje Starlink, ki je ključnega pomena za obrambo Ukrajine, omejeno. Med upočasnitvijo delovanja omrežja v torek zvečer je Rusija izvedla več smrtonosnih napadov na sosednjo državo - po besedah prebivalcev in vlade predhodnega opozorila na napade ni bilo.
