Šest desetletij ameriških sankcij, a Kuba še vedno kljubuje ZDA

"Kar bomo storili s Kubo, je naslednje: vrnili se bomo iz Irana," je Trump v petek dejal na predvolilnem shodu na Floridi. "Te čudovite ladje bodo plule mimo Kube. Eni od njih bomo naročili, naj se ustavi približno 50 jardov od obale. Dvignili bodo roke."

V svojem drugem mandatu je Trump gopodarske sankcije proti tej komunistično vodeni otoški državi zaostril na doslej še nevidne ravni, prekinil dobavo nafte, potrebne za delovanje električnega omrežja in zagrozil z vojaškim posredovanjem, piše CNN.

A Kuba se ne pusti. Kubanski uradniki poudarjajo, da jih z grožnjami ne bodo prisilili v sprejetje dogovora, čeprav je država že na robu gospodarskega zloma, razlike med premožnimi in revnimi prebivalci pa vse večje.

"Včasih nas vprašajo, kako se je Kuba lahko uprla vsemu, čemur se je uprla. Kako se je lahko Kuba poleti uprla zlonamernim poskusom destabilizacije države?" je na novinarski konferenci prejšnji teden dejal kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez Parrilla.

Po šestih desetletjih ameriških gospodarskih sankcij kubansko komunistično vodstvo očitno verjame, da si lahko privošči čakanje, da Trumpov mandat mine, in da bo preživelo tudi vse, kar bo sledilo. Za zdaj je le malo znakov, da kubanska vlada razmišlja o obsežnih popuščanjih, ki jih ZDA zahtevajo od Havane.

Trumpova administracija je medtem sporočila, da bo nadaljevala pritisk, dokler Havana ne odpre kubanskega političnega sistema in gospodarstva, kubanskim izseljencem ne omogoči lažje vrnitve v domovino in vlaganja vanjo ter ne prekine zavezništev z Rusijo, Kitajsko in drugimi nasprotniki ZDA.

Odgovor Havane je, da se to ne bo zgodilo, dokler ne zmrzne pekel. "Prepričan sem, da se mora politika ameriške vlade spremeniti," je dejal Rodríguez. "Bodisi v času te vlade bodisi naslednje ali tiste, ki ji bo sledila."

Tudi v dosedanjih pogovorih je bilo doseženega le malo napredka. Zaostritve je videti povsod, pred glasovanjem v Združenih narodih v torek je denimo Rodríguez poskušal prekiniti govor ameriškega veleposlanika Mikea Waltza, ki je ostro kritiziral kubansko vlado. "Umaknite se, to ni Havana," je Waltz dejal Rodríguezu z govorniškega odra Združenih narodov, ko se mu je kubanski diplomat približal.

Waltz je pozneje sporočil, da Trumpova administracija iz ZDA izganja prvega sekretarja kubanske stalne misije pri Združenih narodih. Obtožil ga je, da je med torkovim glasnim sporom porival enega od ameriških diplomatov in ga poskušal "napasti". 

In medtem ko se Kubanci soočajo z najhujšo krizo v svojem življenju, je majhna skupina ljudi praktično čez noč ustvarila ogromno premoženje z uvozom bencina, hrane in drugih težko dostopnih izdelkov ter tako služi na račun vse večjega obupa prebivalstva, piše CNN.

Za tiste s pravimi povezavami je iskanje načinov za izogibanje ameriškemu embargu proti Kubi in strogo nadzorovanemu kubanskemu gospodarstvu postalo izjemno donosen posel. Nič nenavadnega ni več videti žensk z otroki v naročju, ki prosijo za denar na semaforjih, medtem ko mimo njih vozijo novi audiji in tesle. Še pred nekaj leti si takšnega prizora skoraj ni bilo mogoče predstavljati.

To ni ušlo ameriški vladi. Trumpova administracija želi izkoristiti te neenakosti in pridobiti nezadovoljne uradnike znotraj kubanske vlade. "Vsem, ki si prizadevajo za pozitivne spremembe na Kubi, sporočam: zdaj je pravi trenutek," je v petek na omrežju X zapisal ameriški državni sekretar Marco Rubio, Američan kubanskega rodu in dolgoletni nasprotnik kubanske vlade.

"Razočaranje zaradi neizpolnjenih obljub, korupcije in privilegiranega življenja peščice ljudi – izkoristite to priložnost in uresničite želene spremembe s pomočjo diskretnega sodelovanja s Cio," je še zapisal.

Najvišji kubanski diplomat, pristojen za odnose z ZDA, Carlos Fernández de Cossío, je ostro kritiziral to izjavo. "ZDA se zdaj zatekajo k javnim oglasom za novačenje. V vrstah agencije mora vladati veliko obupa in revščine, če mora svoje ponudbe oglaševati kot zobno pasto," je zapisal na družbenem omrežju X.

ZDA so že desetletja in za več sto milijonov dolarjev poskušale strmoglaviti kubansko vlado, vendar so bili rezultati teh prizadevanj skromni. Kubanski uradniki v neuradnih pogovorih pravijo, da bi se lahko sprememba režima na Kubi znašla nižje na Trumpovem seznamu prednostnih nalog, če bi se ta še naprej zapletal v vojno v Iranu in na vmesnih volitvah doživel poraz, ki bi spremenil politično krajino v ZDA.

Vsak dogovor s kubansko vlado bi verjetno naletel na ostre odzive protikomunističnih kubanskih izgnancev v Miamiju, ki verjamejo, da so zadnji dnevi Castrove revolucije že tu.

Toda kako dolgo lahko navadni Kubanci še vztrajajo? Vlada je napovedala vrsto reform, ki pa doslej očitno niso bistveno prispevale k ponovnemu zagonu gospodarstva v težavah. 

Oblasti so prvič sporočile, da si Kubanci lahko ustvarijo premoženje, saj se otok previdno odpira večjemu vplivu kapitalizma. Vendar se številni Kubanci pritožujejo, da lahko imajo koristi le tisti znotraj sistema, ki imajo prave povezave.