Vojna se je začela koenc februarja, ko so ZDA in Izrael izvedli prve napade na Iran. Med tarčami so bili iranski jedrski, vojaški in civilni objekti, v Teheranu so med drugim ubili tudi vrhovnega voditelja Alija Khameneija. Iran je nato napadel ameriške vojaške cilje in infrastrukturo v zalivskih državah, v konflikt pa se je vključil tudi libanonski Hezbolah z obstreljevanjem severa Izraela. Izrael je odgovoril z obsežnimi napadi na Libanon.
Po podatkih, ki jih je zbrala Al Jazeera, je bilo od začetka vojne ubitih najmanj 7900 ljudi. V Libanonu je umrlo najmanj 4350 ljudi, v Iranu 3527, v zalivskih državah pa 28. V iranskih napadih je bilo medtem ubitih 60 Izraelcev in 18 pripadnikov ameriške vojske, ranjenih pa je bilo po navedbah Pentagona 757 ameriških vojakov.
Od 100 ladij na dan do le sedmih
Obseg spopadov kažejo tudi podatki projekta za podatke o lokacijah in dogodkih oboroženih konfliktov (ACLED). ZDA in Izrael naj bi od začetka vojne izvedli najmanj 3580 napadov na Iran, medtem ko naj bi Iran izvedel najmanj 2053 napadov v Perzijskem zalivu in širšem Bližnjem vzhodu.
Pomembna posledica konflikta je skoraj popoln upad prometa skozi Hormuško ožino, eno najpomembnejših svetovnih energetskih poti. Pred vojno je skozi ožino vsak dan plulo več kot 100 ladij, številne med njimi so bile tankerji z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. Po začetku vojne je število padlo na približno pet ladij dnevno. V šestih mesecih je skozi ožino v povprečju plulo le sedem ladij na dan.
K zmanjšanju prometa so prispevali tudi napadi na ladje. Mednarodna pomorska organizacija je do 26. avgusta zabeležila 70 potrjenih incidentov, v katerih je umrlo 19 pomorščakov, piše Al Jazeera.
Konflikt ima visoko ceno tudi za Washington
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je ocenil, da je vojna ZDA doslej stala 37,5 milijarde dolarjev (okoli 32,4 milijarde evrov). Ameriški mediji poročajo, da bi lahko dejanski stroški, skupaj s popravilom poškodovanih baz, nadomestitvijo uničenih letal in obnovo zalog orožja, dosegli med 80 in 100 milijard dolarjev (med 69 in 86 milijard evrov).
Vojna je vplivala tudi na svetovni energetski trg. Cena nafte Brent je od začetka spopadov zrasla za približno 22 odstotkov, z 72,48 (približno 62,55 evra) na 88,58 dolarja (76,44 evra) za sod. Konec aprila je cena dosegla celo 120,88 dolarja (okoli 104,32 evra).
ZDA so zaradi razmer posegle tudi v svoje strateške zaloge nafte. Te so se zmanjšale na približno 290 milijonov sodov, kar je najmanj po novembru 1982.
Izrael še vedno na delu libanonskega ozemlja
Čeprav sta Izrael in Libanon aprila dosegla dogovor o prekinitvi ognja, ki so ga julija podaljšali, izraelske sile še vedno nadzorujejo dele Libanona in izvajajo napade. Pred prekinitvijo ognja so nadzorovale skoraj petino države oziroma okoli 2000 kvadratnih kilometrov, navaja Al Jazeera.
Medtem se je podpora ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu zmanjšala. Reutersova raziskava Ipsosa je konec avgusta pokazala, da njegovo delo podpira 33 odstotkov Američanov, medtem ko ga 65 odstotkov ne odobrava. Kar 80 odstotkov vprašanih meni, da bo ameriško sodelovanje v vojni z Iranom trajalo še dalj časa, le 16 odstotkov pa jih pričakuje konec konflikta v nekaj tednih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.