Po dosedanjih ugotovitvah preiskovalcev gre za samomor, znakov, da bi bila v smrt vpletena tretja oseba, pa za zdaj niso našli.
Ker je osumljenec mrtev, bo kazenski postopek proti njemu ustavljen. "Zoper umrlo osebo ni mogoče voditi kazenskega postopka," je za Spiegel pojasnila predstavnica državnega tožilstva v Stadu Julia Pirk.
Kljub temu se preiskava krvavega napada nadaljuje. Preiskovalci želijo razjasniti vse okoliščine dogodka in preverjajo tudi morebitno vpletenost drugih oseb.
Kaj se je zgodilo?
Napad se je zgodil 29. junija okoli 12.10 v materinsko-otroškem centru v mestu Stade, približno 50 kilometrov zahodno od Hamburga. Ustanova nudi začasno bivanje in strokovno pomoč mladim materam z otroki ter sodeluje s pristojnimi službami.
45-letni moški je imel tisti dan v ustanovi uradni sestanek glede prihodnje ureditve skrbništva nad svojo trimesečno hčerko, ki je skupaj z materjo živela v centru.
Po poročanju nemških medijev so zdravniki pri trimesečni deklici posumili na sindrom stresenega dojenčka. Zaradi tega suma je posredoval mladinski urad, ki je otroka začasno odvzel staršema in ga skupaj z materjo namestil v materinsko-varstveni center. Oče je očitke zanikal.
Državno tožilstvo v Hannovru pa je potrdilo, da je proti njemu že pred pokolom tekla ločena preiskava zaradi suma groženj zdravnikom, ki so zdravili njegovo hčerko in posumili na poškodbe zaradi stresanja. Po navedbah tožilstva je bil do zdravnikov agresiven in jim je tudi verbalno grozil.
Poskušal naj bi tudi preprečiti zdravljenje otroka. Süddeutsche Zeitung je poročal, da sta starša po postavitvi suma na stresanje otroka nasprotovala operaciji in celo skušala doseči policijsko posredovanje proti bolnišnici. Prav bolnišnica je nato zaradi njegovega vedenja vložila prijavo zaradi groženj.
Vrelišče pa je vse skupaj doseglo med sestankom o prihodnjem skrbništvu, kjer je moški nato izvlekel strelno orožje in začel streljati.
Na kraju so umrli štirje ljudje, eden je umrl med oživljanjem, šesta žrtev pa kasneje v bolnišnici. Vseh šest umrlih je bilo zaposlenih v ustanovi oziroma na mladinskem uradu. Med žrtvami so bile štiri ženske in dva moška. Mati otroka in trimesečna deklica nista bili poškodovani.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je dejal, da ga je posebej pretreslo dejstvo, da se je napad zgodil v ustanovi, ki bi morala predstavljati varno zatočišče za ranljive družine.
Po streljanju je osumljenec pobegnil z avtomobilom, ki ga je vozila starejša ženska, za katero policija meni, da je bila povezana z njegovo družino. Policija je vozilo po kratkem zasledovanju ustavila in oba prijela. Poleg njiju so preiskovalci zaslišali še otrokovo mater zaradi razjasnitve okoliščin dogodkov, vendar ni med osumljenci za sam napad.
Je imel orožje zakonito?
Po doslej znanih podatkih storilec ni imel dovoljenja za nošenje orožja. Pištolo pa naj bi po ugotovitvah NDR kupil približno teden dni pred napadom v Berlinu. Šlo naj bi za pištolo Beretta Model 70, zanjo in strelivo pa je odštel okoli 4.000 evrov, kar nakazuje, da je napad načrtoval.
Policija je tudi sporočila, da je bil osumljenec v Nemčiji rojeni moški turških korenin iz okolice Hannovra.
Po navedbah policije je bil že prej znan organom pregona zaradi groženj, vendar ga niso obravnavali kot posebej nasilno osebo, zato tudi ni veljal za posameznika z visokim varnostnim tveganjem.
Nekateri tabloidi so objavili tudi druge, hujše navedbe o njegovi preteklosti, vendar teh informacije uradni organi niso potrdili, zato jih ni mogoče šteti za preverjena dejstva.
Na koncu si je sodil sam, s tem pa bodo ostala neodgovorjena tudi številna vprašanja v tem zapletenem primeru.




























































