Nekdanji vohun razkril skrivnosti severnokorejskega režima

Kim Kuk Song je v svoji karieri splezal visoko, kar hkrati pomeni, da so mu zaupali številne pomembne in občutljive naloge. Med drugim je leta 2009 dobil nalogo, da organizira skupino, ki bo s poti spravila takrat najbolj znanega in po rangu najvišjega prebežnika Hvanga Džang Jopa. Ta je bil eden ključnih snovalcev severnokorejske politike in dolgoletni predsedujoči ljudski skupščini. Leta 1997 je pobegnil v Seul in postal glasen kritik režima ter hkrati njegov največji trn v peti. "Ustanovili smo ’teroristično skupino’, katere naloga je bila na skrivaj ubiti Hvanga Džang Jopa. Osebno sem vodil in opravil delo," je za BBC povedal sogovornik. 

Akcija sicer ni bila uspešna, dva nesojena atentatorja so prijeli in še vedno prestajata kazen v zaporu v Južni Koreji, Hvang pa je leto zatem umrl v svoji kadi zaradi srčnega udara.  

Pjongjang uradno vse zanika. Prav tako uradno ne vedo nič o torpediranju južnokorejske vojaške ladje Cheonan leta 2010. Ladja se je po napadu potopila, umrlo je 46 ljudi. Kmalu zatem je več topniških granat zadelo otok Jongpjong, ubiti so bili štirje ljudje, dva vojaka in dva civilista. To je bilo obdobje, ko je Kim Džong Un želel na vsak način dokazati zvestobo vrhovnemu vodji, svojemu očetu Kim Džong Ilu, ki je bil takrat že zelo šibkega zdravja.  

A Kim Kuk Song pravi, da se v Severni Koreji nič ne zgodi brez ukazov z vrha. "Še ko v Severni Koreji gradimo ceste, tega ne moremo storiti brez neposredne odobritve vrhovnega vodje. Potopitev Cheonana in bombardiranje Jongpjonga nista nekaj, kar bi lahko izvedli podrejeni. Takšne vojaške naloge se načrtujejo in izvedejo na posebne ukaze Kim Džong Una," je dejal. 

Sicer pa je bil Kim Kuk Song po lastnih besedah zadolžen predvsem za oblikovanje strategij, kako opraviti z Južno Korejo. Cilj je bila politična podreditev južne sosede. "Velikokrat sem poslal vohune v Južno Korejo, da bi tam zame opravili operativne naloge. Velikokrat," je poudaril, ponudil pa samo en primer. V zgodnjih devetdesetih je, kot trdi, severnokorejski agent pet do šest let delal v modri hiši (južnokorejska predsedniška palača), nato pa se je varno vrnil domov. "Lahko vam zagotovim, da igrajo severnokorejski operativci aktivne vloge tako v organizacijah civilne družbe kot tudi v pomembnih inštitucijah v Južni Koreji," je dodal. Njegovih trditev sicer ni bilo mogoče preveriti. 

Številne akcije so se končale neuspešno in južnokorejski zapori so bili še pred desetletjem polni domnevnih agentov s severa. Po letu 2017 pa je število aretacij drastično upadlo, poroča NK News, ameriški portal, ki povzema in analizira dogajanje v Severni Koreji. Razlog naj bi bil, da se je Pjongjang usmeril v kibernetsko vojskovanje. Kot so že v preteklosti poročali prebežniki, naj bi ustvarila vojsko kar 6000 izkušenih hekerjev. BBC-jev sogovornik trdi, da je Kim Džong Il že v osemdesetih letih naročil tovrstno usposabljanje. "Univerza Morabong je izbrala najboljše študente iz vse države, ki so potem šli skozi šest let posebnega izobraževanja," je dejal. Delovali naj bi v številnih državah in bili odgovorni za več obsežnih kibernetskih napadov, med drugim na britanski zdravstveni sistem NHS. 

Kim Kuk Song je spregovoril tudi o tem, kako Severna Koreja služi s prodajo orožja, ogromne količine ga prepeljejo v Iran, pa tudi v države, kjer divjajo vojne. Sam pa je bil močno vpleten v prodajo drog, še en posel, s katerim se financira režim. Kam pa gre denar v državi, ki ji spet grozi obsežna lakota? "Morate razumeti, da ves denar v Severni Koreji pripada severnokorejskemu voditelju. S tem denarjem gradi vile, kupuje avtomobile, kupuje hrano in oblačila ter uživa v luksuzu," je povedal. 

Vsega tega tudi njemu samemu ni primanjkovalo, je priznal Kuk Song. Vozil se je z mercedesom Kim Džong Unove tete in smel prosto prestopati mejo. Njegovo življenje pa se je spremenilo, ko je na oblast sedel Kim Džong Un in začel s čistko svojih (domnevnih) političnih konkurentov. Da je skrajni čas, da skupaj z družino  pobegne, je Kim Kuk Sungu postalo jasno, ko je novi vrhovni  vodja dal ubiti tudi svojega strica Džang Song Thaeka. Zanj je veljalo, da je v letih, ko je Kim Džong Ilovo zdravje pešalo, de facto vodil Severno Korejo, kot podpredsednik Nacionalnega odbora za obrambo pa je zasedal tudi drugi najpomembnejši položaj v državi. Bil naj bi glavni politični svetovalec mladega voditelja, a mu to ni rešilo življenja. 

Konec leta 2013 so ga obtožili, da je kontrarevolucionar, odvzeli so mu vse čine in ga izključili iz komunistične partije Severne Koreje. Njegove fotografije so izginile iz medijev, njegovo podobo pa so digitalno izbrisali s fotografij z drugimi visokimi funkcionarji. V nekaj dneh so nato mediji v državi razglasili, da je bil usmrčen, skupaj z njim pa – po neuradnih informacijah – tudi številni družinski člani. 

"Bil sem več kot presenečen. To je bil usoden udarec in bil sem zgrožen. Postalo me je strah za svoje življenje. Vedel sem, da v Severni Koreji ne morem ostati," je dejal. Na hitro je skoval načrt in z družino pobegnil na varno. 

To je bilo leta 2014. Toda zakaj se je odločil spregovoriti šele zdaj? "To je vse, kar lahko storim. Obljubim, da si bom odslej aktivneje prizadeval, da bi brate in sestre s severa rešil iz krempljev diktatorstva, da bi končno lahko uživali resnično svobodo," je dejal v pogovoru za BBC.