"Oskrba s hrano je padla pod kritično mejo za zadovoljevanje minimalnih človeških potreb," ocenjuje Lucas Rengifo-Keller, raziskovalni analitik instituta Peterson za mednarodno ekonomijo. Ta opozarja, da bi bile zaloge hrane kritične, tudi če bi hrano med populacijo distribuirali enakomerno ter politična elita in vojska ne bi bili privilegirani, dodaja.
S to oceno se strinjajo južnokorejski uradniki. Iz Seula so pred dnevi sporočili, da imajo poročila z nekaterih območij, kjer so zabeležili več smrti zaradi lakote. Po ocenah Združenih narodov je bila skoraj polovica prebivalcev države podhranjena že pred epidemijo koronavirusa, ki je še dodatno prizadela severnokorejsko gospodarstvo. Tri leta zaprtih meja in izolacije pa so zadevo še poslabšala.
Da alarmi zvonijo v Pjongjangu, po navedbah CNN nakazuje tudi nedavni štiridnevni sestanek Kim Džong Una s predstavniki vladajoče Delavske stranke, na katerem je bilo govora o prenovi kmetijske politike in "temeljnem preoblikovanju" državnih ekonomskih načrtov za krepitev kmetijskega sektorja.
Številni strokovnjaki pravijo, da je za prehransko krizo v državi, ki že desetletja živi pod embargom, kriva izključno oblast v Pjongjangu. Med pandemijo so namreč sklenili uvesti še ostrejšo samoizolacijo od preostalega sveta in na meji s Kitajsko postavili dodatnih 300 kilometrov ograje. CNN dodaja, da je Severna Koreja zapravila velik del sredstev tudi za številne preizkuse raketnega orožja.
"Avgusta 2020 so sprejeli ukaz za poostren nadzor na meji. Med drugim tudi za blokado potovanj in trgovine," je dejala Lina Jun, uradnica pri organizaciji Human Rights Watch. V letu 2022 je Kitajska uradno izvozila skoraj 56 milijonov kilogramov žita in moke ter 53.280 kilogramov kosmičev v Severno Korejo. Toda ukrepi Pjongjanga so zadušili tudi neuradno trgovino, ki je, kot poudarja Junova, "ena glavnih rešilnih bilk trgov znotraj Severne Koreje, kjer običajni Severnokorejci kupujejo izdelke". Primerov, v katerih ljudje tihotapijo kitajske izdelke v državo s pomočjo podkupnin na carini, od zaprtja meja praktično ni več.
"Severnokorejske meje se morajo odpreti in država mora znova zagnati trgovino in uvoz za izboljšanje kmetijstva, saj potrebujejo hrano za ljudi. Toda trenutno dajejo prednost izolaciji, prednost dajejo represiji," pravi Junova. A kot je poudaril Rengifo-Keller, v Kimovem interesu ni dovoliti, da se neuradna trgovina, ki je nekoč cvetela, ponovno pojavi. "Režim ne želi cvetočega podjetniškega razreda, ki bi lahko ogrozil njegovo moč."
Južnokorejski zunanji minister Park Džin je prejšnji teden v intervjuju za CNN dejal, da je "edini način, da se Severna Koreja reši iz te težave, ta, da se vrne za mizo dialoga, sprejme našo humanitarno ponudbo Severu in se odloči za prihodnost". Premier Han Duk Su je v četrtek za CNN povedal, da se razmere poslabšujejo ter da na to kažejo obveščevalni podatki.
Namestnik tiskovnega predstavnika južnokorejskega ministrstva za združitev Korej Li Hjo Jung je sporočil podatek, da bi po izračunih lokalnih in mednarodnih raziskovalnih institucij lahko Severna Koreja precej privarčevala na hrani, če ne bi toliko sredstev porabila za drage raketne preizkuse. "Dovolj bi bilo za več milijonov ton hrane, kar bi pokrilo letni prehranski primanjkljaj."
Po podatkih Seula je bil lanski pridelek na severu za štiri odstotke manjši, na to pa so vplivale tudi poplave in neugodne vremenske razmere. Rengifo-Keller meni, da bi posledice v sozvočju z napačnim pristopom ekonomskim politikam lahko imele "katastrofalne posledice na življenje že tako obubožanega ljudstva".
CNN vseeno navaja, da gre tudi za informacijsko zaprto državo in da je številne navedbe skoraj nemogoče neodvisno preveriti. "A le malo strokovnjakov dvomi v poročila," dodajajo.
KOMENTARJI (140)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.