Pri ustvarjanju lestvice so upoštevali različna merila: vojaško pomoč Ukrajini, podporo sankcijam proti Rusiji, blokiranje ruskih medijev in diplomatsko nenaklonjenost. Najvišja ocena v indeksu neprijaznosti je 100.
Na prvem mestu je s 75 točkami Velika Britanija. Drugo mesto si s 70 točkami delita Nemčija in Francija, tretji sta s 65 točkami Nizozemska in Estonija.
55 točk za neprijaznost so prejele Latvija, Češka in ZDA, ki so skupaj na četrtem mestu. Še pet točk manj (50) imajo Danska, Italija, Kanada, Litva, Poljska, Finska in Švedska, s 45 točkami jim sledita Belgija in Norveška na šestem mestu.
40 točk za neprijaznost so dodelili Grčiji, Španiji in Hrvaški, ki je torej na lestvici pred Slovenijo, ki je s 34 točkami na osmem mestu skupaj s Portugalsko.
Pri repu sta na devetem mestu s 30 točkami Madžarska in Luksemburg, na desetem mestu s 25 točkami za neprijaznost pa je kar šest držav: Avstrija, Bolgarija, Irska, Malta, Nova Zelandija in Romunija.
Mesečno posodabljanje lestvice
Namen lestvice je prikazati razliko med državami, ki zavestno nasprotujejo Rusiji, in tistimi, ki zaradi zunanjepolitičnih okoliščin stojijo nasproti Rusiji, pojasnjujejo pri časopisu Vzgljad.
"Ocena držav pomaga našim bralcem, da so bolj pozorni in kritični do novic ter učinkovitejši pri razbiranju lažnih informacij. V bistvu je to orodje za gradnjo informacijske imunosti," so o lestvici zapisali v časopisu, kjer trdijo, da vsaka vlada sledi svoji presoji, ali bo odnose z Rusijo izboljšala ali ne.
Pri časopisu napovedujejo, da bodo lestvico mesečno posodabljali, države pa da bodo lahko svojo uvrstitev izboljšale ali poslabšale. Če na primer država zavrne nove dobave orožja Ukrajini ali blokira uvedbo protiruskih sankcij, se bo njena ocena znižala. Nasprotno pa bodo ostrejša retorika ali nove omejitve njeno oceno neprijaznosti zvišale.
