Na ulicah Minska tako privrženci kot tudi nasprotniki Lukašenka

Teden dni po spornih predsedniških volitvah v Belorusiji, na katerih si je dosedanji predsednik Aleksander Lukašenko zagotovil šesti mandat, je danes prvič potekalo tudi zborovanje v podporo Lukašenku. S tem želi režim odgovoriti na trajajoče proteste Lukašenkovih nasprotnikov, ki so na ulicah prestolnice Minsk potekali tudi danes.

Lukašenko je nagovoril množico svojih podpornikov na današnjem zborovanju v središču Minska in jih pozval, naj branijo državo in njeno neodvisnost.

"Pozval sem vas sem, ne da branite mene, ampak prvič v četrt stoletja, da branite državo in njeno neodvisnost," je dejal privržencem, ki so se zbrali na osrednjem Trgu neodvisnosti.

"Nisem ljubitelj zborovanj, ampak ni moja krivda, da sem vas moral pozvati na pomoč," je še dejal 65-letni predsednik pred okoli desettisočglavo množico ljudi, ki so vihrali z zastavami in vzklikali "Hvala!" in "Belorusija".

Poudaril je, da so bile volitve veljavne in da 80 odstotkov glasov podpore, kolikor jih je prejel, ni moglo biti ponarejenih. "Ne bomo predali naše države," je zatrdil.

Nato zavrnilo navedbe, da krepi zmogljivosti v regiji

Beloruski predsednik je na zborovanju tudi dejal, da zveza Nato blizu meje z Belorusijo krepi svojo vojaško prisotnost. Po njegovih besedah so tanki in letala "15 minut od meje".

Zveza Nato je v odzivu zavrnila Lukašenkove trditve. "Nato ne krepi zmogljivosti v regiji," je poudarila tiskovna predstavnica zavezništva Oana Lungescu. Dodala je, da prisotnost Nata na vzhodnem krilu zavezništva ne ogroža nobene države. "Je izključno obrambne narave, sorazmerna ter namenjena preprečevanju konfliktov ter ohranjanju miru," je še dejala po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Oana Lungescu je še povedala, da Nato pozorno spremlja razmere v Belorusiji. Ob tem je ponovila poziv generalnega sekretarja zavezništva Jensa Stoltenberga beloruskim oblastem, naj spoštujejo temeljne svoboščine, vključno s svobodo govora in pravico do mirnih protestov.

Protesti so v državi izbruhnili po razglasitvi rezultatov predsedniških volitev, na katerih je glede na uradne podatke Lukašenko z 80 odstotki glasov osvojil že šesti mandat. Protestniki zahtevajo spremembo in opozarjajo, da so bile volitve lažne. Po njihovem je zmagovalka opozicijska 37-letna Svetlana Tihanovska, ki je medtem zbežala v Litvo.

V Minsku pa se je danes znova zbralo tudi več deset tisoč privržencev opozicije, ki so se na poziv slednje pridružili Shodu za svobodo, za katerega organizatorji upajo, da bo doslej največji protestni shod po volitvah.Po nekaterih navedbah predstavnikov opozicije se je danes zbralo celo okoli 100.000 ljudi.

Protestniki so se sprehodili po Aveniji neodvisnosti, pozivali Lukašenka k odstopu in vzklikali "Odidi!". Nosili so tudi napise "Smo proti nasilju" in "Lukašenko mora odgovarjati za mučenje in smrt".

Okoli poldneva pa so v mestu Gomel na jugovzhodu države pokopali drugo žrtev protestov.

Beloruski predsednik se je o razmerah v državi v soboto po telefonu pogovarjal z dolgoletnim zaveznikom, ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po pogovoru je dejal, da mu je ruski kolega zagotovil "polno pomoč Rusije za zagotovitev varnosti v Belorusiji". Ob tem je spomnil, da sta obe državi v Organizaciji pogodbe o kolektivni varnosti, ki jima omogoča tudi, da si medsebojno pomagata z vojaškimi sredstvi.

Tudi iz službe za odnose z javnosti Kremlja so danes sporočili, da je predsednik Putin v pogovoru z Lukašenkom zagotovil pripravljenost Moskve, da nudi potrebno pomoč pri reševanju težav na podlagi sporazuma o uniji med državama kot tudi v okviru Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti.

Več deset tisoč ljudi, nasprotnikov predsednika, se je sicer na ulicah beloruskih mest znova zbralo tudi minulo noč. Največ jih je bilo v prestolnici Minsk, kjer so se spomnili pred dnevi ubitega protestnika. Protestirali so s človeškimi verigami in stavkami, demonstranti pa so se spomnili tudi pred dnevi ubitega protestnika.