Ši in Trump o 'fantastični prihodnosti', točka tveganja Tajvan

Pogovori med Šijem in Trumpom, ki je pred tem kot zadnji ameriški predsednik Kitajsko obiskal leta 2017, so trajali enkrat dlje od predvidenega.

"Stabilni odnosi med Kitajsko in ZDA so velika prednost za svet. Sodelovanje koristi obema stranema, medtem ko jima konfrontacija škodi. Morali bi biti partnerji in ne tekmeci," je poudaril Ši in ocenil, da se je svet znašel na novem razpotju.

Trump je medtem izpostavil poseben odnos, ki naj bi ga imela s Šijem, s katerim sta po njegovih besedah doslej vedno razrešila nesoglasja. "V čast mi je, da sem vaš prijatelj, odnosi med Kitajsko in ZDA bodo boljši kot kdaj koli prej," je dejal in napovedal, da bodo imeli skupaj "fantastično prihodnost".

Mednarodna skupnost upa, da bosta voditelja dosegla dogovor glede trgovinskih odnosov, ki so jih zamajale Trumpove carine. Obenem Washington po besedah državnega sekretarja Marca Rubia računa tudi na sodelovanje Pekinga pri doseganju miru v vojni proti Iranu.

Trump in Ši sta se rokovala pred Veliko dvorano ljudstva v Pekingu, nato spremljala slovesnost z godbo, vojaškimi enotami in otroci, ki so mahali z zastavicami obeh držav. Preden sta se umaknila na pogovor sta podala kratki izjavi za javnost.

Trump je lani na uvoz iz Kitajske navil carine, na kar se je Peking odzval s protiukrepi. Strani sta se nato dogovorili za krhko premirje v trgovinski vojni, potem ko je Kitajska ZDA zagrozila s prepovedjo dostopa do njenih redkih zemelj.

Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je predlagal posebno ameriško-kitajsko trgovinsko komisijo, ki bi sproti razreševala nesoglasja med stranema, poroča televizija CBS.

Trump je na Kitajsko odpotoval brez prve dame Melanie Trump. V njegovi delegaciji so direktorji velikih tehnoloških podjetij, med njimi Elon Musk (Tesla), Jensen Huang (Nvidia) in Tim Cook (Apple).

Da je Kitajski prav tako v interesu, da se vojna na Bližnjem vzhodu konča in da se ponovno odpre Hormuška ožina, je medtem v pogovoru za televizijo Fox News izpostavil Rubio, ki Trumpa spremlja na obisku. Dejal je, da bodo Pekingu dali jasno vedeti, da njihova morebitna podpora islamski republiki škoduje dvostranskim odnosom.

Kitajski predsednik pa je posvaril pred možnostjo konflikta z ZDA glede Tajvana in to označil za "najpomembnejše vprašanje v kitajsko-ameriških odnosih". 

"Če bomo s tem ravnali dobro, lahko dvostranski odnosi ostanejo na splošno stabilni. Če ne bomo ravnali ustrezno, bi lahko državi trčili ali prišli celo v konflikt in porinili celoten kitajsko-ameriški odnos v zelo nevarno situacijo," je glede Tajvana dejal Ši. Dodal je, da je neodvisnost Tajvana v temeljih nezdružljiva z mirom v Tajvanski ožini.

Peking v okviru politike ene Kitajske Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad njim. Kitajska že dlje časa kritizira vojaško pomoč ZDA temu samoupravnemu otoku in je nedavno dejala, da Tajvan predstavlja "največjo točko tveganja" v njunih odnosih.

Zunanje ministrstvo na Tajvanu je v odzivu kot "edino tveganje" za mir in stabilnost v regiji označilo kitajske oblasti. V izjavi je kot dokaz izpostavilo "vojaško nadlegovanje" Kitajske in njeno delovanje okrog Tajvana ter v regiji. Tiskovna predstavnica vlade je pred tem zatrdila, da je ameriška stran večkrat potrdila "jasno in trdno podporo Tajvanu".

Izjava Bele hiše po srečanju ne omenja Tajvana, ki ga Peking v okviru politike ene Kitajske obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad njim. Ob tem že dlje časa kritizira vojaško pomoč ZDA samoupravnemu otoku in meni, da Tajvan predstavlja "največjo točko tveganja" v odnosih med državama.

Predsednika sta se danes v pogovoru ob Trumpovem obisku na Kitajskem strinjala, da mora Hormuška ožina ostati odprta, je sporočila Bela hiša. Srečanje voditeljev so ob tem opisali kot dobro, niso pa omenili vprašanja Tajvana, ki je po Šijevih besedah najpomembnejše. 

"Predsednik Trump je imel plodno srečanje s kitajskim predsednikom Šijem. Razpravljala sta o načinih za okrepitev gospodarskega sodelovanja med državama," so v Beli hiši sporočili po današnjem srečanju voditeljev. 

Tema pogovorov je bil tudi Bližnji vzhod, pri čemer nekateri analitiki po poročanju AFP menijo, da je vojna z Iranom oslabila Trumpov položaj pred pogovori s Šijem, potem ko je moral predsednik ZDA preložiti obisk, prvotno načrtovan za marec.

"Obe strani sta se strinjali, da mora Hormuška ožina ostati odprta, da se omogoči prost pretok energentov," so navedli v Beli hiši in zatrdili, da tako Peking kot Washington menita, da Iran ne sme imeti jedrskega orožja.

Ši je po navedbah Bele hiše prav tako izrazil nasprotovanje "militarizaciji" Hormuške ožine in uvedbi pristojbin za prečkanje te ključne pomorske poti. Peking je sicer že večkrat pozval h koncu vojne na Bližnjem vzhodu in čimprejšnjemu odprtju ožine, prek katere tudi Kitajska prejema iransko nafto.

Ameriški finančni minister Scott Bessent pa je danes izrazil prepričanje, da bi Kitajska lahko pritisnila na Iran. "Kitajski je seveda v interesu, da se ožina ponovno odpre, in mislim, da bodo delovali v ozadju. (...) Mislim, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči," je dejal.

Iranski mediji so danes poročali, da je Hormuško ožino z dovoljenjem iranske mornarice od srede zvečer prečkalo več kitajskih ladij. Iranski zunanji minister Abas Aragči pa je dejal, da ožina ostaja odprta za vsa komercialna plovila, ki ustrezno sodelujejo z iransko mornarico in upoštevajo protokol in pravila, ki jih je postavil Teheran.

V izjavi ob robu srečanja zunanjih ministrov držav skupine Brics v New Delhiju je povedal še, da Hormuška ožina ni zaprta zaradi Irana, temveč zaradi ameriške agresije in blokade, poroča nemška tiskovna agencija dpa.