Globokovodni tokovi, ki poganjajo oceanske tokove, bi se lahko do leta 2050 oslabili za kar 40 odstotkov, ugotavlja skupina avstralskih znanstvenikov. Tokovi so pomembni, ker po vsem svetu prenašajo toploto, kisik, ogljik in hranila. Zaradi upočasnitve severnoatlantskega toka bi Evropa lahko postala hladnejša, poroča BBC.
Študija, objavljena v reviji Nature, pa opozarja še, da bi lahko upočasnitev toka zmanjšala sposobnost oceana, da absorbira ogljikov dioksid iz ozračja. V poročilu je opisano, kako mrežo oceanskih tokov delno poganja gibanje hladne, goste slane vode, ki se premika proti morskemu dnu blizu Antarktike. A ko se ledeniki topijo, se v morsko vodo pomeša sladka, posledično pa postaja manj slana in gosta, gibanje navzdol pa se upočasni.
Globokomorski tokovi so bili tako na severni kot na južni polobli razmeroma stabilni tisočletja, zdaj pa nanje vpliva segrevanje podnebja, pravijo znanstveniki. "Naši modeli kažejo, da se bodo globokomorski tokovi ob Antarktiki, če se bodo globalne emisije ogljika nadaljevale s sedanjo hitrostjo, v naslednjih 30 letih upočasnili za več kot 40 odstotkov," je dejal vodja študije, profesor Matthew England. "Če bi imeli oceani pljuča, bi bili globokomorski tokovi eno od pljučnih kril," je na novinarski konferenci povedal profesor England, oceanograf na sydneyjski univerzi v Novem Južnem Walesu.
Dr. Adele Morrison, ki je prispevala k poročilu, je pojasnila, da zdaj, ko je kroženje vode upočasnjeno, voda na površju hitro absorbira ves ogljik, ki ga lahko. In ker se ne zamenja z vodo iz globin, se v morje ne more absorbirati več ogljika.
Študija Atlasa iz leta 2018 je pokazala, da je kroženje v Atlantskem oceanu šibkejše, kot je bilo pred 1000 leti, in da se je v zadnjih 150 letih močno spremenilo. Študija nakazuje na to, da bi lahko spremembe sistema kroženja morskih tokov v Atlantskem oceanu (Amoc), ki deluje kot nekakšen tekoči trak, ohladile ocean in severozahodno Evropo ter vplivale na globokomorske ekosisteme. Senzacionaliziran prikaz posledic sprememb kroženja je bil prikazan v filmu podnebne katastrofe iz leta 2004 The Day After Tomorrow.
Morrisonova po drugi strani pravi, da bi upočasnitev južnega kroženja bolj kot na Evropo vplivala na morske ekosisteme in samo Antarktiko. "S kroženjem morske vode se dvigujejo hranila, ki so sicer potonila na dno," je povedala za BBC in dodala, da so pomembna za ponovno oskrbo s hranili za svetovni ekosistem in ribištvo.
Druga večja posledica, ki bi jo lahko imela upočasnitev, je, kot pravi, podatek o tem, koliko Antarktike se bo stopilo. Zaradi počasnejšega kroženja vode se namreč lahko okrepijo toplejši tokovi, ki bi lahko pospešili taljenje ledu, to pa sklene začarani krog, saj bi stopljena voda nato še bolj upočasnila kroženje vode.
Znanstveniki so v dveh letih za izdelavo modelov porabili 35 milijonov ur – modeli pa nakazujejo na to, da bi se kroženje vode v globinah na Antarktiki lahko upočasnilo dvakrat hitreje kot v severnem Atlantiku. "Neverjetno je videti, da se to dogaja tako hitro," je dejal klimatolog Alan Mix z univerze Oregon State, soavtor najnovejše ocene Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC).
Vpliv staljene vode na Antarktiki še ni bil vključen v modele IPCC o podnebnih spremembah, vendar bo precejšen, je dejal profesor England.
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.