Škandal z jedilnim oljem je v začetku julija razkril državni medij The Beijing News. Po njihovem poročanju sta v afero vpleteni dve podjetji, ki naj bi za prevoz jedilnega olja uporabljali tovornjake s cisternami, s katerimi so pred tem prevažali kemične izdelke. Transportne kapacitete ob menjavi tovora niso bile deležne nikakršnih postopkov čiščenja.
V poročilu navajajo, da sta podjetji prakso izvajali zaradi zmanjševanja stroškov, kar da je postala že "javna skrivnost" v dobavni verigi. Gre za javno podjetje za prevoz in skladiščenje Sinograin ter zasebni konglomerat Hopefull Grain and Oil Group. Obe podjetji sta v odgovor na obtožbe sprožili lastni preiskavi.
Oblasti so že napovedale temeljito preiskavo. Ne gre sicer za prvi takšen primer, ki izpostavlja dolgotrajen boj za zagotovitev večje prehranske varnosti na Kitajskem. Leta 2005 in 2015 so mediji prav tako razkrili neustrezne prakse pri transportu jedilnega olja, druga pereča težava so še odpadna olja, ko kuhinjsko olje po uporabi 'polovijo' iz odtokov, reciklirajo in nato po nizki ceni nazaj prodajo restavracijam.
Kitajska si sicer že več desetletij prizadeva za preoblikovanje prehranskega sistema, s katerim bi zagotovili večjo varnost in strožje kriterije, vendar je ta primer znova dokaz, da je politika neuspešna, je za Deutsche Welle povedal profesor na eni od ameriških univerz John Kojiro Yasuda. Tudi drugi poznavalci ocenjujejo, da je področje trenutno v stanju nereguliranega kaosa.
Yanzhong Huang, višji sodelavec za globalno zdravje pri možganskem trustu Svet za zunanje zadeve, je za DW povedal, da je uporaba istih cistern za gorivo in jedilno olje nesprejemljiva, tudi če se med uporabo čistijo. Po njegovi oceni strožji predpisi ne bodo rešili problema kitajskega sistema za varnost hrane, saj je težava v samem upoštevanju in izvrševanju predpisov.
Leta 2018 je Kitajska sicer ukinila državno upravo za hrano in zdravila in ob tem združila več agencij v nov organ, ki je sedaj neposredno podrejen politiki. Po Huangovih besedah je otežen nadzor tudi zaradi obsega kitajskih kmetij in proizvajalcev, teh naj bi bilo med 150 in 200 milijonov.
Da je prehranska varnost prioriteta sicer izpostavlja tudi kitajski predsednik Ši Džinping, ki je med drugim v govoru leta 2013 dejal, da je legitimnost komunistične partije pod vprašajem, če ne bodo uspešno poskrbeli za področje varne hrane, vendar poznavalci dvomijo, da bo politični vrh pripravljen v spremembo politike, ki bo krepila moč potrošnikov in medijev.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.