Kljub zgodnjemu navdušenju nad predlogom zdaj že nekdanjega generalnega sekretarja zavezništva Jensa Stoltenberga, da bi članice še naprej zagotavljale vojaško pomoč v vrednosti 40 milijard evrov na leto, je več članic po pisanju Bloomberga zadržanih do izvedbe pomoči. Po naših informacijah naj bi to za Slovenijo pomenilo 50 milijonov samo letos. Do zdaj naj bi Slovenija prispevala 200 milijonov evrov pomoči.
Države letos sicer ne bodo imele težav doseči omenjenega cilja. Ameriški kongres je v torek pozno zvečer po večmesečnem odlašanju sprejel obsežen sveženj zunanje pomoči, s čimer je odprl pot milijardam dolarjev sredstev za Ukrajino, a politične in pravne ovire v vsaki državi bi lahko pomenile vsakoletno oceno višine pomoči, odvisno od razmer bi se lahko znesek zmanjšal ali povečal.
Predlog pomoči, ki ga je po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov Nata v Pragi sporočil Stoltenberg, bodo Zelenskemu predstavili na zasedanju Nata v Washingtonu v začetku julija. Vrh ob 75. obletnici zavezništva bo potekal od 9. do 11. julija, udeležili pa se ga bodo voditelji 32 držav članic Nata ter voditelji Avstralije, Japonske, Nove Zelandije in Južne Koreje. Stoltenberg je prepričan, da se bo z verodostojno dolgoročno zavezo Moskvi pokazalo, da ne bo zmagala le s čakanjem. Njegova prvotna zamisel naj bi bila, da bi se zavezali k 100-milijardni pomoči v naslednjih petih letih, a je nato na neformalnem zasedanju predlagal 40 milijard.
Na obisk v Ukrajino pa odhaja predsednica republike Nataša Pirc Musar, in sicer na povabilo Zelenskega. Prihajajoči obisk na najvišji politični ravni pa je zasenčil nesporazum glede varnostnega sporazuma, kakršnega je Ukrajina podpisala že z 18 drugimi državami. "Gre za to, da se s takšnim sporazumom zavežemo, da bomo Ukrajini pomagali še naprej, dokler bo treba," je dejala predsednica.
