Tujina

Družinska zapuščina skrivala tri stoletja star umetniški zaklad

Amsterdam, 24. 10. 2026 12.30 pred 1 uro 5 min branja 0

Knjiga je znana kot Van Eeghenova skicirka (oziroma Skicirka Van Eeghen) – po družini amsterdamskih trgovcev, ki so jo imeli v lasti tri stoletja. Pred kratkim so jo podarili Rijksmuseumu in vsebuje dela, pripisana Romboutu van Uylenburghu – bratrancu Rembrandtove žene.

Več kot tri stoletja je amsterdamska družina Van Eeghen med svojo zapuščino hranila prav poseben predmet – redek, še vedno popolnoma nedotaknjen izvod skicirke iz začetka 17. stoletja. V njem pa: osupljive risbe pozabljenega, a nekoč izjemnega umetnika Romboulda Uylenburgha.

Knjiga je znana kot Van Eeghenova skicirka (oziroma Skicirka Van Eeghen) – po družini amsterdamskih trgovcev, ki so jo imeli v lasti tri stoletja. Pred kratkim so jo podarili Rijksmuseumu in vsebuje dela, pripisana Romboutu van Uylenburghu – bratrancu Rembrandtove žene.
Knjiga je znana kot Van Eeghenova skicirka (oziroma Skicirka Van Eeghen) – po družini amsterdamskih trgovcev, ki so jo imeli v lasti tri stoletja. Pred kratkim so jo podarili Rijksmuseumu in vsebuje dela, pripisana Romboutu van Uylenburghu – bratrancu Rembrandtove žene.
FOTO: Rijksmuseum (Kelly Schenk)

V lasti družine Van Eeghen je bila več kot 300 let, skrbno hranjena za naslednje rodove – izjemno redka risarska knjiga oziroma skicirka iz 17. stoletja. V njej je 30 risb, več skic pa pripisujejo frizijskemu slikarju Rombouldu Uylenburghu – za časa življenja znanemu slikarskemu mojstru, čigar ime pa je po njegovi smrti (v letu 1627 ali 1628) utonilo v pozabo.

Skicirka je bila več kot tri stoletja v lasti nizozemske družine Van Eeghen, po kateri je tudi poimenovana. Skrbno se je prenašala iz roda v rod, dokler se družina ni nedavno odločila, da jo podari amsterdamskemu muzeju.

Novih osem desetletij neznanega avtorstva

Dolgo je celo veljalo prepričanje, da sta se od njegovih del ohranili le dve skici in peščica slik. Vse do leta 1935, ko se je znova 'pojavila' Van Eeghenova skicirka. A z novo zagato – ves ta čas ni bilo jasno, kateri umetnik je ustvaril spektakularne risbe v njej.

Vse dokler je ni leta 2013 v roke znova vzel tedanji lastnik – zbiratelj in ljubiteljski umetnostni zgodovinar C. P. van Eeghen. Opazil je podobnosti med risbami in Uylenburghovim delom Počitek na begu v Egipt (okoli 1610–1625) – iz zbirke amsterdamskega Rijksmuseuma, ki je bila tedaj predstavljena na razstavi v muzeju Rembrandt House. Umetnine v knjigi je uspel povezati z delom umetnika in njegovo delavnico.

Ko je kustos Nizozemskega inštituta za umetnostno zgodovino Erik Löffler istega leta prvič objavil Van Eeghenovo pripisovanje avtorstva, pa je to sprožilo pravi val novih odkritij – celotne serije Uylenburghovih slik v zbirki amsterdamskega muzeja Ons' Lieve Heer op Solder.

V skicirki je upodobljenih 30 dramatičnih svetopisemskih prizorov, ki zavzemajo celotno stran. Ker risbe nikoli niso bile izpostavljene svetlobi, so barve ostale prav tako osupljive, kot so bile pred 400 leti. Avtorstva skic zgodovinarji in poznavalci umetnosti vse do pred približno 20 leti niso mogli potrditi.
V skicirki je upodobljenih 30 dramatičnih svetopisemskih prizorov, ki zavzemajo celotno stran. Ker risbe nikoli niso bile izpostavljene svetlobi, so barve ostale prav tako osupljive, kot so bile pred 400 leti. Avtorstva skic zgodovinarji in poznavalci umetnosti vse do pred približno 20 leti niso mogli potrditi.
FOTO: Rijksmuseum (Kelly Schenk)

Kljub temu je velik del ozadja Van Eeghenove skicirke še vedno zavit v tančico skrivnosti. Natančne okoliščine njenega nastanka in uporabe ostajajo neznane, prav tako pa tudi umetniki, ki stojijo za 15 deli, ki ne izvirajo iz Uylenburghove delavnice.

Povsem ohranjen skicirni blok podarili amsterdamskemu muzeju

Družina Van Eeghen pa se je nedavno odločila, da to izjemno nedotaknjeno 'relikvijo' podari amsterdamskemu muzeju Rijksmuseum, poroča Dutch News. Donacijo so posvetili v čast pokojnemu C. P. van Eeghenu – človeku, ki je pred 16 leti dokončno 'razvozlal' njeno poreklo.

Skicirka vsebuje 30 dramatičnih, celostranskih biblijskih prizorov. Nekateri so narisani na moder papir, ki ustvarja ozadje za globoke, mračne sence in božanske svetlobne poudarke. Ker so bila dela le redko izpostavljena svetlobi, so njihove barve ostale tako žive. Veliko je tudi čačk, podpisov in majhnih skic, piše portal ArtNet.

Da donacija pravzaprav predstavlja izjemno redko najdbo, so navdušeni novi 'lastniki'. Ker je bila skrbno hranjena, so skice v njej, nekatere narejene na modrem papirju, ohranile celo prvotno barvo. Kot pravijo v muzeju, je neverjetno, da je umetnikov skicirni blok tako dolgo ostal nedotaknjen – lastniki risbe pogosto namreč iztrgajo in prodajo posamično, ali pa se preprosto izgubijo.

"Ohranilo se je le malo knjig s skicami iz zgodnjega 17. stoletja. To, kar je ostalo, so pogosto le posamezni listi, saj so ti dosegali višjo ceno kot celotna knjiga – posledično so knjige s skicami največkrat razstavili. Van Eeghenova skicirka pa je ostala cela. To je resnično izjemno," so ob predstavitvi nove pridobitve sporočili iz muzeja.

Da gre mojstrovino "fascinantnega umetnika, čigar zelo malo del se je do danes ohranilo", je medtem poudaril tudi generalni direktor muzeja Taco Dibbits. "Van Eeghenova skicirka predstavlja vrhunec nizozemske risarske umetnosti. Ta donacija Rijksmuseumu omogoča, da javnosti predstavi Rombouta Uylenburgha. Družini Van Eeghen smo izjemno hvaležni za to velikodušno darilo, ki so ga hranili v skladu z dolgoletno družinsko tradicijo," je dodal.

Bratranec Rembrandtove žene

Uylenburgh se je rodil okoli leta 1580 (po nekaterih podatkih 1585) v severnonizozemski provinci Friziji. Družina se je že kmalu po njegovem rojstvu (ali vsaj v mladosti) iz Leeuwardna preselila v Krakov, prestolnico Kraljevine Poljske. Tam se je Uylenburgh zaposlil na kraljevem dvoru, kot dvorni slikar kralja Sigismunda III. Vase. Okoli leta 1612 se je pridružil cvetoči nizozemski skupnosti v pristaniškem mestu Danzig (današnji Gdansk), kjer si je ustvaril uspešno kariero. Posebno prizananje so mu prinesle zlasti slike v tehniki grisaille (dela izključno v sivih odtenkih).

Uylenburgh je bil slikar iz severne nizozemske province Frizije, ki je deloval na poljskem kraljevem dvoru v Krakovu. V Gdansku je užival velik ugled, zlasti zaradi svojih slik v tehniki grisaille. V svojem času je bil Uylenburgh priznan in uveljavljen umetnik. Danes je znanih le nekaj njegovih del. (Na fotografiji slika Jojada izžene Atalijo iz templja, olje na platnu, ki je nastala med letoma 1610 in 1620. Danes jo hranijo v amsterdamskem Rembrandtovem muzeju.)
Uylenburgh je bil slikar iz severne nizozemske province Frizije, ki je deloval na poljskem kraljevem dvoru v Krakovu. V Gdansku je užival velik ugled, zlasti zaradi svojih slik v tehniki grisaille. V svojem času je bil Uylenburgh priznan in uveljavljen umetnik. Danes je znanih le nekaj njegovih del. (Na fotografiji slika Jojada izžene Atalijo iz templja, olje na platnu, ki je nastala med letoma 1610 in 1620. Danes jo hranijo v amsterdamskem Rembrandtovem muzeju.)
FOTO: Profimedia

Tam je najbrž spoznal tudi Reyerja Claessoona, trgovca in menonita. Na vezavi Van Eeghenove risarske knjige je namreč v nizozemščini napis 'Umetniška knjiga za Reyerja Claessoona'.

Znova odkrita redka 300 let stara skicirna knjiga davno pozabljenega nizozemskega mojstra. Na vezavi so z zlatimi črkami izpisane besede 'Konstboeck voor Reyer Claessoon' (Umetniška knjiga za Reyerja Claessoona). Claessoon je bil trgovec iz Enkhuizena, ki se je – tako kot številni njegovi rojaki – poslovno naselil v v poljskem pristaniškem mestu Danzig (današnji Gdansk). Rombouta Uylenburgha je verjetno dobro pozna, saj sta oba pripadala menonitski veroizpovedi. Enako velja za družino Van Eeghen, ki je knjigo pridobila pred več kot tremi stoletji. Skicirka je bila javnosti doslej predstavljena le enkrat, leta 1935.
Znova odkrita redka 300 let stara skicirna knjiga davno pozabljenega nizozemskega mojstra. Na vezavi so z zlatimi črkami izpisane besede 'Konstboeck voor Reyer Claessoon' (Umetniška knjiga za Reyerja Claessoona). Claessoon je bil trgovec iz Enkhuizena, ki se je – tako kot številni njegovi rojaki – poslovno naselil v v poljskem pristaniškem mestu Danzig (današnji Gdansk). Rombouta Uylenburgha je verjetno dobro pozna, saj sta oba pripadala menonitski veroizpovedi. Enako velja za družino Van Eeghen, ki je knjigo pridobila pred več kot tremi stoletji. Skicirka je bila javnosti doslej predstavljena le enkrat, leta 1935.
FOTO: Rijksmuseum (Kelly Schenk)
Nekatere risbe so izdelane na modrem papirju. Papir so najprej obarvali modro, nato pa je umetnik nanj risal s peresom, čopičem, različnimi barvnimi tuši ali belo barvo. Zakaj modra? "Deluje kot nekakšen srednji ton, ki ga je mogoče tako potemniti kot posvetliti. To omogoča doseganje precejšnje globine v kompoziciji in prispeva k risbi z močnim barvnim kontrastom, kar delom daje dramatičen in živahen značaj," pojasnjujejo v muzeju.

Njegov brat Hendrick se je pozneje vrnil na Nizozemsko in se naselil v Amsterdamu. Tudi on je stopil v kraljevo službo kot trgovski zastopnik in v tej vlogi za kraljeve zbirke kupoval knjige. Do leta 1625 se je uveljavil kot priznan trgovec z umetninami, sodeloval je tudi z znamenitimi holandskim slikarjem in grafikom Rembrandtom Harmenszoonom van Rijnom. Domneva se, da je slikarskega mojstra prav on predstavil svoji sestrični Saskii van Uylenburgh, s katero sta se leta 1633 (ali 1634) tudi poročila. Saskija se pojavlja skorajda v vseh delih nizozemskega mojstra.

Ime Romboulda Uylenburgh je medtem po njegovi smrti v Gdansku okoli leta 1627 postopoma utonilo v pozabo. Njegova družina pa je postajala vse bolj znana in uveljavljena. Brat Hendrick se je vrnil s Poljske, naselil v Amsterdamu in postal Rembrandtov osebni trgovec z umetninami.

Avtoportret slavnega Rembrandta
Avtoportret slavnega Rembrandta
FOTO: Shutterstock

Družina Van Eeghen je skicirko pridobila v 18. stoletju – kako točno je 'priromala' do njih, zgodovinarji še vedno ne vedo zagotovo. "Verjetno, ker je tudi družina pripadala memonitom (anabaptistični krščanski verski skupnosti – op. p.), tako kot Uylenburgh in Reyer Claessoon," je za spletni portal ArtNet dejal predstavnik Rijksmuseuma.

Osrednje delo razstave

Javnost je ta zaklad doslej lahko videla le enkrat, in sicer na razstavi v amsterdamskem muzeju Fodor, ki pa je že zdavnaj zaprt.

Van Eeghenova skicirka pa je zdaj osrednja 'zvezda' razstave v Rjiksmuseumu – vse do 29. novembra. Rjiksmuseum ima sicer v lasti tudi edini drugi dve znani ohranjeni Uylenburghovi risbi – ob delih, izposojenih iz muzeja Rembrandt House, kjer hranijo del preostalega umetnikovega slikarskega opusa.

Izberite 24ur.com za svoj prednostni vir na Google.

Češka korak bližje ukinitvi prispevka za javno televizijo in radio

Francija se pripravlja na nov dan protestov, na ulice pošilja 70.000 policistov

  • Kotanyi vrtiljak 1
  • Kotanyi vrtiljak 2
  • Kotanyi vrtiljak 3
  • Kotanyi vrtiljak 4
  • Kotanyi vrtiljak 5
  • Kotanyi vrtiljak 6
  • Kotanyi vrtiljak 7
KOMENTARJI0

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ISSN 1581‑3711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 2022