Nemčija preiskuje, ali je v roj skrivnostnih brezpilotnih letalnikov, ki so se minuli teden pojavili nad nekatero njihovo kritično infrastrukturo, vpletena Rusija, poroča Telegraph. Drone so med drugim opazili nad regionalnim parlamentom zvezne dežele Schleswig-Holstein in rafinerijo nafte.
Drone so ob tem minuli četrtek opazili tudi nad vojaško ladjedelnico, ki pripada podjetju Thyssenkrupp, proizvajalcu vojnih ladij, kmalu zatem pa tudi nad bližnjo univerzitetno bolnišnico. O podobnem dogajanju poročajo tudi z območja elektrarne v Kielu in Severnobaltskega kanala, ki je vitalna evropska ladijska pot.
Iz internega vladnega dokumenta, ki ga navaja nemški časopis Der Spiegel, je razvidno, da naj bi upravljavci brezpilotnih letalnikov merili velikost kritične infrastrukture. Po navedbah naj bi droni leteli po vzporednih linijah.
Podobne aktivnosti z droni so sicer v minulih tednih zaznali tudi na Danskem, Norveškem, v Litvi in drugod. Notranja ministrica Schleswig-Holsteina Sabine Sütterlin-Waack je dejala, da so zaradi nedavnih incidentov v intenzivnem in stalnem sodelovanju z zvezno vlado in Bundeswehrom.
Schleswig-Holstein meji na Dansko, kjer so zaradi preleta neidentificiranih dronov minuli teden ustavili delovanje letališča v Københavnu. Podobno so droni povzročili zamude letov na letališču v Vilniusu v Litvi in na letališču v Oslu na Norveškem.
Kremelj je že zanikal kakršno koli vpletenost v "hibridne napade". Vendar pa so evropski voditelji kljub temu prepričani, da za nedavnimi vdori v njihov zračni prostor stoji prav Moskva. "Še vedno ne vemo, od kod prihajajo, vendar pa sumimo, da so povezani z Rusijo," je dejal nemški kancler Friedrich Merz.
Danska premierka Mette Frederiksen pa je poudarila, da "obstaja z evropskega vidika zgolj ena država, ki nam je pripravljena groziti, in to je Rusija". "Naš odziv mora biti odločen," je dodala.
Voditelji članic za okrepitev zaščite vseh meja EU
Voditelji članic EU so se na neformalnem zasedanju na Danskem strinjali, da je treba okrepiti varnost na zunanjih mejah celotne unije, pri čemer pa naj ima spričo ruske grožnje prednost vzhodna meja, je povedal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.
"Evropski svet je bil zelo jasen, da potrebujemo 360-stopinjski pristop in da moramo naše zunanje meje na vzhodu, zahodu, severu in jugu obravnavati kot našo skupno mejo. Se pa vsi strinjamo, da največja grožnja trenutno prihaja iz Rusije, predvsem na vzhodnem krilu. Zato temu dajemo prednost," je po neformalnem vrhu dejalCosta.
Da je trenutno prednostna naloga vzpostavitev t. i. dronskega zidu, namenjenega zaščiti vzhodnega krila pred vdori brezpilotnikov iz Rusije, je povedala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Vendar pa je vizija veliko širša in mora imeti 360-stopinjski pristop. Protidronski sistem je zasnovan kot ščit za vso celino. To bi na primer vključevalo tudi južno krilo in bi bilo namenjeno naslavljanju širokega spektra groženj," je pojasnila. Med temi je omenila uporabo migracij kot orožja, hibridne operacije in vdore dronov.
Dronski zid je sicer eden od t. i. prednostnih strateških projektov EU, ki bo po napovedih komisije vključen v časovni načrt za okrepitev obrambne pripravljenosti EU do leta 2030.
Predsedniki vlad in držav članic EU so danes po besedah Coste podprli prve strateške projekte, ki jih vključuje osnutek dokumenta, namenjenega pripravi načrta. Tega bo Bruselj predstavil sredi meseca, voditelji pa ga bodo nato obravnavali na rednem zasedanju Evropskega sveta 23. in 24. oktobra. "Evropski svet se bo znova sestal čez tri tedne in takrat bo čas za sprejemanje odločitev," je povedal Costa.
Voditelji, med njimi premier Robert Golob, so o okrepitvi obrambnih zmogljivosti govorili, potem ko je več držav na vzhodu in severu EU v minulem mesecu poročalo o vdorih ruskih dronov oziroma bojnih letal v njihove zračne prostore. Govorili so še o nadaljnji podpori Ukrajini.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.