Skrivnostni vdori v domove finskih politikov in 'presenečenje' na stranišču

"To je način, kako ruska obveščevalna služba pokaže, da so ljudje pod nadzorom, hkrati pa želi ustvariti zmedo ali vzbuditi zaskrbljenost," je dejal Ben Zyskowicz, vidni poslanec vladajoče desnosredinske Stranke nacionalne koalicije.

Ruske obveščevalne službe že dolgo uporabljajo vlome v domove poslancev in diplomatov kot eno od svojih taktik. Pri tej metodi agenti premikajo osebne predmete, odpirajo okna in nastavljajo alarme, da bi svoje tarče demoralizirali in zastraševali, piše Telegraph.

Ruski vohuni in agenti drugih držav z zloglasnimi obveščevalnimi službami naj bi bili prav tako znani po tem, da so urinirali v stranišča diplomatov in novinarjev, s čimer so želeli pokazati, da lahko vstopijo v njihove domove. In to kar že leta opisujejo novinarji in diplomati, se je zdaj začelo dogajati tudi finskim poslancem.

V morda najbolj znanem primeru je Wall Street Journal leta 2023 poročal, da je agent ruske zvezne varnostne službe (FSB) med obiskom višjega ameriškega uradnika v Rusiji pustil iztrebke v njegovem kovčku. Tudi Sarah Rainsford, nekdanja dopisnica BBC-ja iz Rusije je dejala, da so vohuni vstopili v njeno stanovanje in v stranišču pustili "velik iztrebek".

Zgodbo ima tudi Luke Harding, novinar Guardiana, ki je trdil, da so agenti FSB pogosto vlamljali v njegovo stanovanje v Moskvi. Ob enem od takšnih vdorov so za seboj pustili celo priročnik o spolnosti, kmalu zatem pa so ga leta 2011 izgnali iz Rusije.

Ameriški uradniki so leta 2014 poročali, da se proti njihovim diplomatom znova uporabljajo "protioobveščevalne taktike iz sovjetskega obdobja", med drugim rezanje avtomobilskih pnevmatik in več skrivnostnih vlomov.

Jussi Halla-aho, predsednik finskega parlamenta, je dejal, da se bo začela preiskava teh skrivnostnih vlomov. Povedal je, da so bili v stanovanjih politikov puščeni namigi, ki so nakazovali, da je bil nekdo tam, čeprav ni bilo znakov nasilnega vstopa in nič ni bilo ukradeno ali poškodovano.

"Ne morem natančno komentirati števila sumljivih primerov, ki jih poznamo, vendar jih je v vsakem primeru pomembno veliko," je dejal in dodal, da so se incidenti zgodili lani.

Ker je do parlamentarnih volitev na Finskem še šest mesecev, so oblasti zaradi morebitnih sabotaž ali kampanj vplivanja iz Kremlja v visoki pripravljenosti. Napetosti ob dolgi finski meji z Rusijo namreč ostajajo visoke.

Na vprašanje o incidentih je finski predsednik Alexander Stubb dejal: "Napad na poslanca je napad na demokracijo. Tega ne bi smeli dovoliti ali sprejeti v nobeni obliki ... Stojim ob strani vsakemu poslancu."

Michael McFaul, nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji, se je med bivanjem v Moskvi pritoževal, da mu skoraj povsod sledijo, vdirajo v njegov elektronski predal in prisluškujejo njegovim telefonskim pogovorom. Strategija sega v čas hladne vojne v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je KGB razvil tako imenovano "operativno psihologijo".

Sovjeti so se zgledovali po agentih vzhodnonemške tajne policije Stasi, ki so se lotevali stanovanj disidentov, da bi ti začeli misliti, da se jim meša. Agenti so s sten odstranjevali slike ali eno vrsto čaja zamenjali z drugo, pri tem pa so svoje tarče večinoma pustili v prepričanju, da za nenavadnimi spremembami ne stoji Stasi. V enem posebej pretresljivem primeru so ženi ene od tarč poslali vibrator.

Nekatere žrtve so doživele živčni zlom ali si zaradi posledic celo vzele življenje. Jürgen Fuchs, pisatelj, ki ga je Stasi spremljal, je tehniko "Zersetzung" opisal kot "napad na človeško dušo". Pred smrtjo leta 1999 je bil prepričan, da ga je tajna policija namerno izpostavila sevanju, zaradi česar je zbolel za smrtonosnim rakom. Njegov sum je temeljil tudi na tem, da so v kratkem obdobju umrli trije disidenti zaradi podobnih redkih oblik levkemije.