Nobelov nagrajenec za literaturo je norveški pisatelj Jon Fosse

Negotovost je bila vedno spremljevalka podelitve Nobelovih nagrad iz literature, saj se včasih ob razglasitvi pojavi ime, ki preseneti. Letošnje ni bilo presenečenje, saj se je ime norveškega avtorja, prejemnika Nobelove nagrade za literaturo za leto 2023, Jona Fossa, pred razglasitvijo večkrat pojavilo v javnosti, naklonjene so mu bile tudi stavnice. Stalni tajnik akademije Mats Malm je odločitev Švedske akademije utemeljil z njegovimi deli in slogom pisanja, saj da s svojo igrivo prozo daje glas neizrekljivemu. 

Kot je utemeljila Švedska akademija, je obsežen Fossejev opus, ki je napisan v norveškem nynorsku, sestavljen iz številnih dram, romanov, pesniških zbirk, esejev, otroških knjig in prevodov. Čeprav je danes eden najbolj uprizarjanih dramatikov na svetu, postaja vse bolj prepoznaven tudi po svoji prozi, so še utemeljili na akademiji. V slovenščino je glede na podatke Cobissa preveden njegov roman Melanholija I ter drame Ime, Punca na zofi in Noč poje pesmi svoje.

Čeprav je Fosse danes eden najbolj uprizarjanih dramatikov na svetu, postaja vse bolj prepoznaven tudi po svoji prozi, so še utemeljili na akademiji. Kot so še navedli, njegovo pisanje razgalja "človekovo izgubo orientacije", njegov slog pa je postal znan kot "Fossejev minimalizem".

'Navajen sem, da je ne dobim, zato je bilo zame nepričakovano'

V prvem odzivu je letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo dejal, da je "presrečen in hvaležen", Nobelovo nagrado pa sam vidi kot nagrado literaturi, ki si v prvi vrsti prizadeva biti literatura brez kakršnih koli premislekov.

Kasneje je za norveško televizijo TV2 povedal, da se je njegovo ime že leta omenjalo med kandidati za Nobelovo nagrado, a je vse do letos ostal praznih rok. "Navajen sem napetosti in navajen sem, da je ne dobim, zato je bilo zame nekoliko nepričakovano. Višje od Nobelove nagrade je nemogoče. Potem gre vse navzdol," je še dodal v smehu.

Predsednik norveške vlade Jonas Gahr Stoere je v odzivu na enem od družbenih omrežij zapisal, da je Nobelova nagrada Fosseju veliko priznanje edinstvenemu avtorju, ki je naredil vtis in se dotaknil ljudi po vsem svetu. "Vsa Norveška mu čestita in je danes ponosna," je še zapisal.

Čestitkam se je pridružila tudi vodja norveške diplomacije Anniken Huitfeldt in zapisala, da Fosse, medtem ko ujame edinstveno norveško razpoloženje, govori o nečem globoko človeškem v različnih kulturah. "Sijajni ambasador izjemnih umetniških izrazov, ki jih ponuja Norveška," je še dodala.

Stalni tajnik Švedske akademije Mats Malm je pred tem povedal, da je s Fossejem že govoril po telefonu in da ni vedno, da bi mu ljudje verjeli, ko jih pokliče z novico o nagradi, a tokrat mu je nagrajenec verjel.

Fosse je šele četrti Norvežan in prvi po 95 letih, ki je dobil Nobelovo nagrado za literaturo. Pred njim so nagrado prejeli njegovi sorojaki Sigrid Undset (1928), Knut Hamsun (1920) und Bjoernstjerne Bjoernson (1903).

Pred razglasitvijo se je govorilo tudi o drugih bolj in manj znanih imenih

Kdo je bil med nominiranci, bo po Nobelovi tradiciji ostalo skrivnost še nadaljnjih 50 let. Se je pa pred podelitvijo poleg Fossa omenjalo še druge bolj ali manj znane avtorje. Med znanimi literati, ki bi lahko prejeli letošnjo nagrado za literaturo, so se na stavnicah pojavili kanadski avtorici Anne Carson in Margaret Atwood ter japonski pisatelj Haruki Murakami, ki že leta sodijo med favorite. Eden od ponudnikov stavnic je tokrat poleg Fossa največ možnosti namenil kitajski avtorici Can Xue in avstralskemu literatu Geraldu Murnanu.

Poznavalci so znova omenjali tudi Američana Thomasa Pynchona, ki ni le izjemen predstavnik ameriškega postmodernizma, ampak že od začetka tudi "zeleni avtor", saj je pri nekaterih okoljskih temah pred časom.

Ugibalo se je še o somalijskem romanopiscu Nuruddinu Farahu, "izjemno kompleksnemu, psihološko niansiranemu pisatelju", visoko pa so poznavalci poleg Margaret Atwood uvrstili še indijskega pisatelja Salmana Rushdieja. Med običajnimi imeni, ki krožijo po stavnicah, so bili še kenijski pisatelj Ngugi wa Thiong'o, francoski avtor Michel Houellebecq in romunski pisatelj Mircea Cartarescu.

Nakazana še tretja možna linija izbiranja dobitnikov

Švedska akademija je sledila liniji lanskega leta, saj je izbrala eno bolj znanih imen. Leta 2020 in 2021 je namreč presenetila in nagrado podala manj znanim avtorjem: leta 2020 je izbrala ameriško pesnico Louise Glück in leta 2021 prej večinoma neznanega tanzanijskega pisatelja Abdulrazaka Gurnaha.

Fossu bodo prestižno nagrado podelili 10. decembra, na obletnico smrti donatorja nagrade in izumitelja dinamita Alfreda Nobela (1833–1896). Z letošnjim letom so Nobelove nagrade obdarjene z 11 milijoni švedskih kron (skoraj 950.000 evrov), kar je milijon kron več kot lani na posamično od šestih kategorij, v katerih jih podeljujejo.