V Gazo je danes po navedbah organa izraelskega ministrstva za obrambo Cogat, ki je pristojen za palestinske civilne zadeve, vstopilo še 220 tovornjakov s humanitarno pomočjo. Kljub vse glasnejšim pozivom h končanju nasilja pa so izraelske sile nadaljevale napade na enklavo, pri čemer je bilo danes ubitih najmanj 21 ljudi.
Izrael je v nedeljo prvič po več mesecih dovolil dobavo pomoči v Gazo v nekoliko večjem obsegu. V palestinsko enklavo je od takrat po navedbah Izraela povprečno vstopilo okoli 200 tovornjakov na dan. Lokalni viri in človekoljubne organizacije sicer svarijo, da pomoč priteka bistveno prepočasi in ne zadošča potrebam prebivalstva.
Izraelska vojska je medtem tudi danes nadaljevala napade na Gazo, kljub tako imenovanim humanitarnim premorom, ki naj bi jih izvajala ponekod v enklavi, da bi omogočila omejene dostave pomoči. V novih napadih je bilo od jutra ubitih najmanj 21 Palestincev, med njimi vsaj 13 ljudi, ki so iskali humanitarno pomoč, poroča katarska televizija Al Jazeera.
V Gazi je bilo od začetka izraelskih napadov oktobra 2023 ubitih že več kot 60.000 ljudi. To pomeni, da je bilo v povprečju ubitih več kot 90 ljudi na dan. Medtem je znova naraslo tudi število žrtev, ki so umrli zaradi lakote in podhranjenosti. Skupno je tako podhranjenost po podatkih oblasti v Gazi terjala življenja 154 ljudi, med njimi je 89 otrok.
Skupina 15 držav, vključno s Slovenijo, pozvala k priznanju Palestine
Zunanji ministri 15 držav, tudi Slovenije, pa so v skupni izjavi pozvali države, ki tega še niso storile, naj si prizadevajo za priznanje Palestine, je danes sporočil francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot.
"V New Yorku Francija skupaj s 14 drugimi državami izdaja skupni poziv: izražamo željo po priznanju Palestine in vabimo tiste, ki tega še niso storili, da se nam pridružijo," je na omrežju X ob objavi skupne izjave ministrov zapisal Barrot.
Znova so zahtevali takojšnjo prekinitev ognja v Gazi, izpustitev zajetih talcev in zagotovitev neoviranega humanitarnega dostopa do območja. Prav tako so potrdili svojo neomajno zavezanost viziji rešitve dveh držav ter pri tem izpostavili pomen združitve Gaze in Zahodnega brega pod Palestinsko upravo.
Med podpisnicami izjave so tudi države, ki Palestine še niso priznale, vendar so izrazile pripravljenost sprejeti ta korak.
"Izražamo tudi svojo odločenost, da bomo delali na arhitekturi za 'dan po' vojni v Gazi, ki bo zagotovila obnovo Gaze, razorožitev gibanja Hamas in njegovo izključitev iz palestinske vlade," so še zapisali.
Skupna izjava ministrov sledi dvodnevni konferenci o rešitvi dveh držav na sedežu ZN v New Yorku, na kateri so udeleženke v torek potrdile sklepni dokument, ki med drugim predvideva ureditev v povojni Gazi brez palestinskega gibanja Hamas. Dokument govori tudi o namestitvi začasne mednarodne misije za stabilizacijo v Gazi na povabilo Palestinske uprave in pod pokroviteljstvom ZN. Izrael in ZDA sta konferenco bojkotirala.
Sankcioniranje Izraela brez zadostne podpore članic EU
Medtem pa je včerajšnja razprava stalnih predstavnikov članic pri EU po neuradnih informacijah pokazala, da predlog za delni suspenz sodelovanja Izraela v programu EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, ki ga je Evropska komisija podala zaradi izraelskih kršitev človekovih pravic Palestincev, nima zadostne podpore med državami članicami unije.
Komisija v predlogu, objavljenem na njeni spletni strani, predlaga takojšnjo delno prekinitev sodelovanja Izraela v programu, kar je zaradi hitrega poslabševanja humanitarnih razmer v palestinski enklavi Gaza "posebno nujno".
"Glede na poročila Združenih narodov se 90 odstotkov gospodinjstev sooča z zelo negotovo oskrbo z vodo, raven podhranjenosti pa se hitro povečuje. Hudo pomanjkanje zdravil, opreme in medicinskega osebja kaže na nujno potrebo po humanitarni pomoči. Praktično celotno prebivalstvo Gaze je izpostavljeno tveganju lakote," je Bruselj še utemeljil svoj predlog.
Tega je komisija včeraj predstavila državam članicam, med katerimi pa glede na razpravo ni zadostne podpore. Da bi bil predlog sprejet, bi ga morala podpreti kvalificirana večina članic. Ta je dosežena, če za predlog glasuje 15 od skupno 27 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov celotnega prebivalstva EU.
Po navedbah virov je podporo predlogu v razpravi izrazilo deset držav, vključno s Slovenijo, Francijo, Španijo in Nizozemsko. Med njimi pa med drugim ni bilo Nemčije in Italije.
Obravnava predloga se bo zdaj nadaljevala na delovni ravni Sveta EU, naslednje zasedanje odbora stalnih predstavnikov pa je predvideno šele v začetku septembra. Bi pa lahko dansko predsedstvo Sveta zasedanje sklicalo tudi v času poletnega premora, če bi se pokazala zadostna podpora predlogu, navajajo viri.
Delni suspenz sodelovanja Izraela v programu Obzorje Evropa je komisija predlagala, potem ko izraelske oblasti niso v zadostni meri uresničile dogovora z EU o okrepitvi dobav humanitarne pomoči v Gazo iz sredine julija.
Ukrep bi v primeru potrditve prizadel izraelska zagonska ter mala in srednje velika podjetja, ki ne bi bila upravičena do novih sredstev v okviru pospeševalnika Evropskega sveta za inovacije (EIC), namenjenih spodbujanju razvoja novih tehnologij, ki jih je mogoče uporabiti tako v civilne kot vojaške namene.
Na sporazume, ki so jih podjetja že sklenila v okviru pospeševalnika, odločitev ne bi vplivala. Od začetka izvajanja programa leta 2021 so sicer izraelska podjetja prek pospeševalnika EIC prejela okoli 200 milijonov evrov. To predstavlja le del od nekaj več kot 900 milijonov evrov, kolikor jih je Izrael prejel iz programa Obzorje Evropa, navajajo viri na Evropski komisiji.
